Če bi prišlo do javne objave plač zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana v času drugega vala epidemije covid-19, bodo ogrožena življenja ljudi.
S temi navedbami poskušajo v naši največji zdravstveni ustanovi preprečiti objavo poimenskega seznama visokih plač zaposlenih. Zoper odločbo informacijskega pooblaščenca, ki jim je v postopku odredil takojšnje posredovanje seznama plač našemu mediju, so namreč vložili tožbo. V UKC Ljubljana želijo upravno sodišče prepričati, da bi bili njihovi zaposleni "nedvomno deležni takšnih in drugačnih, predvsem negativnih odzivov okolice glede višine plače". "V javnosti bi bili nedvomno tudi stigmatizirani", vse to pa bi "ključno negativno vplivalo na izvrševanje delovnih nalog zaposlenih". "S tem bo v posledici ogroženo tudi življenje in zdravje ljudi, ki so nujno potrebni obravnave v ordinacijah tožeče stranke," trdijo v UKC.
V tožbi so šli še dlje in naš medij obtožili zlorabe zakonodaje in šikaniranja zaposlenih. Po njihovem je edini namen objave njihovih plač "žalitev, škodovanje in diskreditacija tožeče stranke (UKC Ljubljana, op.p.) in njenih zaposlenih". Zato bi moralo sodišče razveljaviti odločbo informacijskega pooblaščenca in preprečiti javno objavo plač.
Preberite še:
Plačnim skrivalnicam v UKC Ljubljana ni konca
Zakaj bomo vztrajali pri razkritju plač
UKC Ljubljana je sicer javni zdravstveni zavod, ki je v lasti Republike Slovenije. V celoti se financira iz javnih sredstev. Za covid in druge dodatke k plačam je šlo lani 200 milijonov evrov dodatnega denarja. Njihovi zaposleni so jih prejemali tudi v letošnjem letu. Ob tem številni mediji in tudi sindikati opozarjajo na domnevno neupravičeno izplačevanje dodatkov v tem javnem zavodu in druge domnevne nepravilnosti. V UKC Ljubljana so zaradi tega celo sami sprožili notranjo revizijo izplačevanja covidnih dodatkov.
Na necenzurirano.si smo razkritje poimenskega seznama plač uslužbencev zahtevali, ker bi imena najbolje plačanih zaposlenih odgovorila na vprašanje, ali so visoke dodatke prejemali tudi zdravniki, ki so med korona krizo delali pri zasebnikih, na UKC Ljubljana pa jih praktično ni bilo. Prav tako bi postalo jasno, ali so bili med prejemniki zdravniki iz oddelkov, ki so med epidemijo delali v omejenem obsegu ali pa so bili celo zaprti, ob tem pa niso imeli stikov s potencialno okuženimi z novim koronavirusom.
Iz vrst zaposlenih v UKC Ljubljana so prihajale tudi informacije, da zaposleni z najnižjimi plačami, ki so prav tako v stiku s covidnimi bolniki, dobivajo nizke dodatke, ali pa jih sploh ne. Na vsa ta vprašanja ni mogoče dobiti odgovora brez podatkov o višini izplačanih plač, dodatkov in vseh drugih prejemkov. "Delovanja medijev, ki informacije zahtevajo za potrebe novinarskega poročanja o pomembni temi v javnem interesu, ni mogoče šteti za šikanozno ravnanje. Tožeča stranka je ob tem očitno povsem spregledala dejstvo, da je prosilec informacije zahteval kot novinar za potrebe poročanja o primerljivosti izplačanih plač (vključno s t.i. covid dodatki) po posameznih delih javnega sektorja, kar je brez dvoma tema, ki je v javnem interesu. Javnost se ima namreč pravico seznaniti z informacijami o tem, kako tožnica, kot javni zavod, ki se financira iz javnih sredstev, porablja javni denar," nam je informacijski pooblaščenec pritrdil v odgovoru na tožbo UKC Ljubljana.
Preberite še:
Plačnemu rekorderju v UKC Ljubljana v decembru 27.500 evrov
Skrivajo tudi, pri katerih zasebnikih delajo zaposleni
V UKC Ljubljana so odmevale tudi ugotovljene hude nepravilnosti pri registraciji delovnega časa v UKC Ljubljana. Skupina dvanajstih ortopedov se je v obdobju od začetka novembra lani do konca februarja letos evidentirala na vhodu, njihovega gibanja po hodnikih pa niso zaznali. Ob tem so ti zdravniki prejemali visoke koronske dodatke, je poročala TV Slovenija. Kakšne ukrepe so sprejeli proti ortopedom, ni znano.
Podatke o imenih najbolje plačanih v javnem zavodu, ki zaposluje okoli 8500 ljudi, v UKC Ljubljana skrivajo že skoraj pet mesecev, Podobno so ravnali tudi tudi pri (ne)razkritju soglasij za delo, ki jim omogočajo delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Razkrili so le imena zdravnikov in število soglasij. Ne pa tudi imena zasebnikov, pri katerih lahko delajo. Drugod težav s posredovanjem teh informacij niso imeli. Po obstoječi sodni praksi bi podatke o plačah morali objaviti. Pred desetimi leti je prišlo do podobnega primera v Zdravstvenem domu Vrhnika, kjer niso želeli razkriti podatkov o zaposlenih, vendar so na koncu izgubili na sodišču.
