Dijaki srednjih šol in učenci od vključno šestega razreda naprej bodo danes ostali doma. Vlada Janeza Janše se je namreč v sredo odločila, da bo pouk zanje znova potekal na daljavo. Ukrep je vzbudil nemalo kritik. Kaj o okužbah v šolah pravijo podatki? In zakaj je Slovenija med prvimi v Evropi zaprla vrata šol?
Še v torek dopoldne je ministrica za izobraževanje Simona Kustec zagotavljala, da bodo vrtce, šole in fakultete ostale odprte, dokler bodo to omogočale epidemiološke razmere. Popoldne je odšla na vladni krizni sestanek, ki se je zavlekel za več ur. Po naših informacijah naj bi več ministrov nasprotovalo nekaterim predlogom strokovne skupine o omejevanju javnega življenja. Že takrat je bil na mizi tudi predlog o delnem zaprtju šol, a mu na ministrstvu po naših informacijah niso bili naklonjeni. Še prejšnji ponedeljek je bilo namreč okuženih le 0,06 odstotka zaposlenih v vrtcih in šolah, otrok, učencev in dijakov, v karanteni pa jih je bilo manj kot odstotek.
Toda še isti večer je v javnost ušel podatek, da je bilo v torek pozitivnih več kot petsto testov na novi koronavirus. To se verjetno ni zgodilo naključno, saj je podatek v eni od večernih informativnih oddaj potrdil vladni govorec Jelko Kacin. Takrat je postalo jasno, da je to priprava terena za sprejem novih omejitev, med njimi tudi uvedbo pouka na daljavo. To se je naslednji dan tudi zgodilo.
V šolah in vrtcih skupaj 566 okužb
Na ministrstvu za izobraževanje so nam v petek zatrdili, da "se tudi na šolskem polju epidemiološka slika slabša". "Od 405.619 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, vključno z vrtčevskimi otroci, osnovnošolci in dijaki, je trenutno okuženih 0,14 odstotka vseh, v karanteni pa jih je nekaj več kot dva odstotka", so pojasnili. Prejšnji četrtek je bilo aktivno okuženih:
- 13 otrok v vrtcih,
- 129 učenk in učencev v osnovnih šolah in
- 142 dijakinj in dijakov.
Okužilo so se tudi zaposleni: 72 v vrtcih, 173 v osnovnih šolah in 37 v srednjih šolah. Skupaj torej 566 ljudi. Ali drugače: do četrtka je bila okužena vsaka 716. oseba, ki hodi v vrtce, osnovne in srednje šole ali je tam zaposlena. Trenutno je v karanteni 7868 otrok, učencev, dijakov, vzgojiteljic in šolnikov. Do srede prejšnjega tedna je vanjo med drugim moralo:
- 36 oddelkov v vrtcih, v katere hodi 637 otrok,
- 151 oddelkov osnovnih šol s 2756 učenkami in učenci, in
- 118 oddelkov srednjih šol z 2918 dijakinjami in dijaki.
V povprečju je tako v karanteno moral vsak petindvajseti slovenski dijak (ali dijakinja).
ŠTEVILO ŠOL/ZAVODOV Z OKUŽBO
Število uradno okuženih v šolah raste, v vrtcih ne
Strokovnjaki ves čas poudarjajo, da je pri epidemijah bolj kot od absolutnih številk pomemben trend gibanja okužb. Podatki, ki smo jih pridobili tako iz virov blizu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kot uradno od ministrstva, razkrivajo, da od začetka oktobra absolutno število okuženih hitro raste v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih raste le med zaposlenimi, ne pa tudi med otroci.
Še v četrtek, 1. oktobra, je bilo med 239 pozitivno testiranimi v državi "le" 21 oseb iz šol in vrtcev, torej manj kot deset odstotkov. Če so epidemiologi do nedelje, 4. oktobra, v šolah in vrtcih skupaj zabeležili še 41 okužb, so že naslednji dan številke pozitivnih testov skočile v nebo.
AKTIVNO OKUŽENI UČENCI
Med ponedeljkom, 5. oktobra, in sredo, 14. oktobra, je bilo v državi zabeleženih 4108 novih okužb z novim koronavirusom. Od tega jih je bilo 527 v šolah in vrtcih, torej 13 odstotkov vseh. V teh devetih dneh je bilo pozitivnih:
- 136 dijakov in dijakinj srednjih šol,
- 33 učiteljev in drugih zaposlenih v srednjih šolah,
- 123 učencev in učenk osnovnih šol,
- 154 učiteljev in drugih zaposlenih v osnovnih šolah,
- 13 otrok v vrtcih in
- 68 zaposlenih v vrtcih.
Še v drugi polovici septembra je bilo okužb v šolah in vrtcih relativno malo, a v deležu vseh okužb v državi približno enako kot zdaj. Novi koronavirus je tako v izobraževalne institucije v večji meri prišel skupaj z intenzivnejšim širjenjem po vsej državi. Število okuženih v šolah namreč v zadnjih dveh tednih raste v premem sorazmerju s številom okuženih v Sloveniji. Še vedno pa je v izobraževalnih institucijah delež aktivno okuženih v povprečju manjši kot na ravni države, je razvidno iz podatkov ministrstva. To bi lahko pomenilo, da so šole in vrtci za zdaj ostale relativno varna okolja. Seveda pri tem ni mogoče izključiti možnosti, da bi se lahko to ob razmahu epidemije hitro spremenilo.
V povprečju so tako najbolj na udaru zaposleni v šolah in vrtcih. Pri osnovnošolskem učitelju je verjetnost, da se okuži z novim koronavirusom, skoraj štirikrat večja kot pri ostalih prebivalcih Slovenije, pri njegovem kolegu v srednji šoli pa dvakrat. Podatkov o tem, kolikšen delež učiteljev in drugih zaposlenih se je okužil v šolah, kolikšen pa drugje, sicer ni mogoče dobiti.
AKTIVNO OKUŽENI ZAPOSLENI V ŠOLSTVU
Vse srednje šole zaprli le Češka in Slovenija
So vse te številke zadostni razlog, da se šole zaprejo za vse dijake in štiri generacije osnovnih šol? Bi bilo mogoče število okužb v šolah še vsaj nekaj časa uravnavati z režimi karanten ali ukrepi iz spomladi, recimo drobljenjem oddelkov, uvedbo večizmenskega ali skrajšanega pouka?
O kakšnih ukrepih so razmišljali na ministrstvu, ni znano. Zanimiva pa je ena podrobnost: število okužb v osnovnih šolah je precej zraslo v nekaj dneh po tem, ko je ministrstvo za zdravje konec septembra odpravilo ukrep nošenja maske pri pouku za otroke. Ali sta ti dejstvi nesporno povezani, ni mogoče dokazati. Toda v petih delovnih dneh med 28. septembrom in 2. oktobrom je bilo na novi koronavirus v vsej Sloveniji pozitivnih enaindvajset učenk in učencev. To je skupaj manj kot zgolj v ponedeljek, 5. oktobra. Odločitev o odpravi nošenja mask so na ministrstvu utemeljili z razlago, da so otroci v razredih v "mehurčkih".
DELEŽ OKUŽENIH MED ZAPOSLENIMI V ŠOLSTVU
V vsakem primeru Sloveniji do prejšnjega tedna velika večina držav ni sledila pri zapiranju šol. S tem bodo čakale do zadnjega. Prejšnji teden je Češka, ki ima še vedno precej slabšo epidemiološko sliko kot Slovenija, zaprla univerze in srednje šole. V višjih razredih osnovnih šol so uvedli izmenski pouk: razrede so razdelili na dve skupini, ki hodita v šole vsak drugi dan.
V Avstriji, kjer so bile epidemiološke razmere še sredi prejšnjega tedna podobne kot pri nas, so šolo na daljavo za učence, starejše od štirinajst let, uvedli le na območju Salzburga. Prav tako se za pouk na daljavo do zdaj ni odločila nobena od italijanskih dežel, a so minuli vikend nekatere vendarle začele razmišljati o zaprtju srednjih šol. Tega kljub popolnemu zaprtju javnega življenja niso storili na Nizozemskem, a so v srednjih šolah priporočili nošenje mask. V večini evropskih držav, recimo v Franciji, Belgiji, na Danskem, v Litvi, Grčiji in na Slovaškem, zapirajo le posamezne šole na območjih žarišč novega koronavirusa. Na Finskem pa se na daljavo šolajo le posamezni razredi.
