Igor Šoltes, prvo ime liste DeSUS na zadnjih evropskih volitvah in nekdanji evropski poslanec, je najresnejši kandidat za položaj direktorja javnega podjetja Uradni list.
To informacijo je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Kot smo izvedeli, se je Šoltes prijavil na razpis za novega direktorja, ki ga je nadzorni svet Uradnega lista objavil po junijski zamenjavi Matjaža Peterke. Ta se je moral posloviti zaradi očitkov o nepravilnostih pri nakupih, kadrovanju in izplačilu nagrad, ki jih obravnavata tudi računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Na komentar Šoltesa še čakamo.
Čakanje na vrnitev v politiko?
Morebitno imenovanje Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika računskega sodišča, direktorja urada za javna naročila in informacijskega pooblaščenca, bi verjetno pomenilo korak nazaj v njegovi karieri.
Podjetje Uradni list, ki izdaja istoimensko uradno glasilo, ukvarja pa se tudi z izobraževanjem in upravljanjem baz podatkov, letno ustvarja okrog dva milijona evrov prihodkov, zaposluje pa približno 30 ljudi. Čeprav je plača za slovenske razmere še vedno relativno visoka (od pet do šest tisoč evrov bruto), je nekajkrat nižja od tiste, ki jo je od leta 2014 prejemal kot evropski poslanec.
Tudi zato je ključno vprašanje, ali je morebitni Šoltesov prihod na Uradni list zgolj začasen, namenjen čakanju na vrnitev v politiko.
Šoltes in DeSUS: kaj bo januarja?
Šoltesa se že nekaj časa omenja v povezavi z mogočim prevzemom Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), ki jo že desetletje in pol vodi Karl Erjavec. Nekatere vidne osebnosti v stranki že dlje časa ne skrivajo nezadovoljstva in zasičenosti z Erjavcem. Temu niso naklonjeni niti rezultati javnomnenjskih anket, na katerih DeSUS ni več blizu parlamentarnega praga, ter slab izid na zadnjih državnozborskih in lokalnih volitvah.
Erjavčeva vrnitev
A te načrte so očitno otežile evropske volitve. Čeprav se je Šoltes po številu preferenčnih glasov uvrstil na peto mesto, je stranka DeSUS ostala brez evropskega poslanca. To je pomenilo precejšnje razočaranje za stranko in znižalo tudi potencialno vrednost Šoltesovih političnih delnic.
Morda je tudi zato svoj trenutek ponovno začutil Erjavec, ki je nekaj časa očitno računal, da ga bo vlada Marjana Šarca predlagala za evropskega komisarja. Najprej je svet stranke soglasno zavrnil njegov odstop. V začetku meseca pa je Erjavec napovedal, da se bo na januarskem volilnem kongresu ponovno potegoval za položaj predsednika DeSUS.
"Stranka se bo vrnila h koreninam, kar je boj za upokojence, invalide in starejše. Tisti, ki ne podpirajo moje vizije o prihodnosti stranke, naj kandidirajo in predstavijo svojo vizijo," je takrat dejal Erjavec. Za ponovno kandidiranje se je Erjavec po lastnih besedah odločil po "številnih pogovorih s pomembnimi akterji stranke".
So zamere res pozabljene?
Šoltes in Erjavec imata sicer pestro skupno politično zgodovino. Leta 2010 je računsko sodišče, ki ga je vodil Šoltes, pozvalo k razrešitvi Karla Erjavca s položaja ministra za okolje, ker naj ne bi storil dovolj za določitev okoljskih dajatev za spodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.
Štiri leta pozneje je bil Šoltes v igri za položaj ministra za zdravje v vladi Alenke Bratušek, a so temu ostro nasprotovali v DeSUS. Najbolj zaradi Tomaža Gantarja, ki je v poznejših letih veljal za največjo opozicijo Karlu Erjavcu znotraj stranke. Istega leta je Šoltes ustanovil svojo stranko Verjamem in bil izvoljen v Evropski parlament.
"Če se izrazim poetično, bi rekel, da sva zamere vrgla v smeti ali kante," je Šoltes pred zadnjimi evropskimi volitvami odgovoril na vprašanje, ali so zamere v odnosu z Erjavcem že pozabljene. Ali in do kolikšne mere, bo jasno že v prihodnjih mesecih.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
