Spopad za guvernerja: v boj štirje nekdanji Janševi reformisti in dama iz Frankfurta

Urad predsednika republike je pravkar objavil seznam prijavljenih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije. To so:

1) Boštjan Vasle, vršilec dolžnosti direktorja vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer je zaposlen že skoraj dve desetletji. Leta 2006 je kratek čas deloval na vladni službi za razvoj, kjer je vodil sektor za ekonomske reforme. Leto dni pozneje ga je prva vlada Janeza Janše imenovala za direktorja Umarja, v njenem odboru za reforme pa je bil član skupine za prestrukturiranje javnih financ. Druga Janševa vlada pa mu je leta 2012 podelila nov mandat. Od decembra lani Umar vodi kot vršilec dolžnosti.

2) Jože Damijan, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki je petinsko zaposlen še na belgijski Univerzi v Leuvenu. Je nekdanji minister za razvoj v prvi vladi Janeza Janše, kjer je vodil odbor za reforme. Danes velja za ekonomista leve provenience.

3) Igor Masten, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in na več tujih univerzah. Je nekdanji član odbora za reforme v prvi Janševi vladi, kjer je bil zadolžen za privatizacijo finančnega sektorja, davčno politiko in spremembe pokojninskega sistema. Je nekdanji član nadzornega sveta NLB (2009-2011). Leta 2016 se je neuspešno potegoval za položaj viceguvernerja. Do letos je bil solastnik svetovalnega podjetja Grant Thornton Advisory, a je svoj delež prodal. Podjetje je danes v lasti Jožeta Damijana in njegove soproge. Masten je v zadnjih letih delal z ECB in svetoval več tujim bankam.

4) Tomaž Toplak, nekdanji predsednik uprave Kapitalske družbe (Kad) v času prve Janševe vlade, ki se je skupaj s sedanjim poslancem SDS Markom Pogačnikom podpisal pod prodajo državnega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarne Laško. Takrat je vodil nadzorni svet Abanke, ki je leta 2005 s položaja na nočni seji zamenjal Aljošo Tomaža. Že proti koncu Janševe vlade so se Toplakove poti s SDS razšle. Danes je lastnik svetovalnega podjetja EGI Holding, poslovno pa je sodeloval tudi z avstrijsko Adrio Bank, ki je bila v lasti Nove KBM. Na Banki Slovenije je bil v času, ko jo je vodil France Arhar, danes Pahorjev svetovalec, zaposlen sedem let, vodil pa je tudi pravni oddelek.

5) Eva Lorenčič, ki je na Evropski centralni banki od decembra 2016 zaposlena kot analitik za bančni nadzor.

Prvi krog brez izbire, kako bo tokrat?

Gre za prvo dejanje drugega kroga izbire za položaj prvega moža centralne banke. Prvi krog se je končal brez izbire guvernerja, saj je Primož Dolenc, ki ga je predlagal Pahor, v državnem zboru dobil le 30 glasov podpore. Podprli so ga le poslanci treh strank vladne koalicije (SDS, SMC, Desus) in SNS Zmaga Jelinčiča. Kot je znano, kandidat za guvernerja za izvolitev potrebuje glasove 46 poslancev.

Na prvi razpis se je prijavilo pet kandidatov: ob Dolencu še en viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, nekdanji član evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić in predsednik uprave družbe Triglav Skladi Benjamin Jošar.

Nihče od naštetih se ni prijavil na nov razpis. Tega je Pahor objavil oktobra, čeprav mu "zakon te odločitve ne nalaga".

V LMŠ čakajo na pogovor z Damijanom

Kdo ima v drugem krogu največ možnosti za izvolitev, v tem trenutku ni mogoče napovedati.

Damijana so pripravljeni podpreti v Levici in dveh strankah vladne koalicije SD in DeSUS. Te možnosti ne izključujejo tudi v SMC, a v stranki poudarjajo, da njihove podpore trenutno nima. SMC se je sicer z Damijanom znašla na nasprotnem bregu pri zgodbi o drugem tiru Divača-Koper, saj je bil sedanji kandidat za guvernerja oster kritik madžarskega sofinanciranja projekta.

V LMŠ bodo svojo odločitev sprejeli po opravljenih pogovorih z Damijanom, na katerih bo skoraj zagotovo moral odgovarjati tudi na vprašanja o lastnem finančnem položaju in stališčih do evra.

Poročali smo že, da je Damijan pri banki Unicredit leta 2007 najel za skoraj 600 tisoč švicarskih frankov visok kredit. Zanj je zastavil hišo, po oceni geodetske uprave vredno 170 tisoč evrov. Po regulativi, ki so jo banke sprejele med krizo, bi morala banka za kredit opraviti slabitve, saj krepko presega vrednost zastavljene nepremičnine. Damijan je v javnem odzivu poudaril, da posojilo redno odplačuje.

V vsakem primeru bo moral novi guverner na Banki Slovenije iti čez postopek ugotavljanja primernosti (angl. fit and proper). Pri tem funkcija člana sveta Banke Slovenije ni združljiva s pridobitno dejavnostjo, z izjemo znanstveno-raziskovalnega dela in z drugim delom ali dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na posameznikovo neodvisnost.

Mastenu še manjkajo glasovi. Kje jih lahko dobi?

Igorja Mastena, ki je med vsemi verjetno najbolj sprejemljiv za ECB, podpirata Stranka Alenke Bratušek in NSi. Čeprav bi pridobil še podporo SDS in SNS, bi imel še vedno le 41 glasov, torej pet premalo.

Masten po ideološki liniji - kot zagovornik privatizacije in manjše regulative - zelo ni sprejemljiv za SD, DeSUS in Levico. V teh strankah očitajo pretesno povezanost z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem, kar bi utegnilo oteževati morebitno razčiščevanje sanacije bank.

Kocka bi torej padla na SMC. Tam imajo po naših informacijah pri samostojni podpori Mastenu pomisleke tudi zaradi dejstva, da bi guvernerja v tem primeru dejansko izvolila koalicija SDS-NSi-SMC-SAB, ki se je kot možna alternativa omenjala v času pogajanj o sestavi vlade.

Novo ime: direktor vladnega urada

Za zdaj ni jasno, kakšne so možnosti Boštjana Vasleta. Cerarjeva vlada, v kateri so sedele tri stranke sedanje koalicije, mu na čelu Umarja ni dala novega polnega mandata.

Prejšnji mesec pa je precej odmevala njegova predstavitev Umarjeve primerjalne študije med plačami v zasebnem in javnem sektorju. Ta je ugotovila, da so plače v javnem sektorju za četrtino višje, ker je v njem več zaposlenih z visoko izobrazbo, a da se razmerje v višjem delu plačne lestvice že nagiba v prid zasebnemu sektorju.

V krogih vladne koalicije, ki so bližje levici, so Vasletu očitali, da je ob javni predstavitvi študije njene ugotovitve prikrajal svojim ideološkim, bolj neoliberalnim pogledom, in da je to počel prav v tednu, ko se je vlada s posamičnimi sindikati začela pogajati o dvigu plačnih dodatkov.

Trgovanje z glasovi za ustavne sodnike in varuha?

Tekmo za guvernerja bo ob osebni primernosti kandidatov odločilo še več drugih zadev. Zagotovo bodo ključnega pomena stališča kandidatov do sanacije bank in razlastitve podrejenih obveznic, kar je prišlo do izraza že v prvem krogu.

Za Damijana je šlo za "eno najbolj kontroverznih epizod pri prerazdeljevanju premoženja", Masten pa pravi, da je treba pri podrejencih (nekateri od nekdanjih imetnikov imajo močno zasnovo v posameznih strankah) govoriti o mednarodni praksi nadomestitve škode, a da to ne sme veljati za vse, ampak le za nepoučene vlagatelje. Vasle se do tega vprašanja do zdaj ni javno opredeljeval.

V tej luči ne gre izključevati tudi možnega trgovanja med političnimi strankami, saj bosta hkrati v teku še dve odmevni kadrovski zadevi:

1. Posvetovanja o izbiri ene od dveh kandidatk za ustavno sodnico: Verice Trstenjak, ki jo podpira SDS, in Katje Šugman Stubbs.
2. Izbira varuha oziroma varuhinje človekovih pravic. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov: sedanja predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, direktor vladnega urada za narodnosti Stanko Baluh, nekdanja poslanka SMC Jasna Murgel, mikrobiolog Gorazd Pretnar, filozof Rok Svetlič, raziskovalka na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Valerija Korošec, Rajko Markovič, Peter Svetina in Franci Žohar. Za izvolitev varuha je sicer potrebna dvotretjinska večina.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net