Tri leta po tem, ko je Mladinska knjiga prešla v last Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, je največja slovenska založba spet na začetku. Čeprav je uradno že dve leti v sanaciji, se že desetletje giblje v rdečih številkah. Ustvarja vedno manj prihodkov, lani pa je imela na ravni skupine 640.000 evrov izgube.
Zdaj bo breme njenega reševanja očitno prevzela država. Po naših informacijah se namreč na DUTB že pripravljajo na prenos dobrih 51 odstotkov delnic Mladinske knjige na Slovenski državni holding (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Gre za manever, ki ga je DUTB do zdaj izpeljal dvakrat:
- Leta 2016 je vlada Mira Cerarja DUTB odredila prenos terjatev do Save na SDH, s čimer je želela združiti hotelske zmogljivosti pod eno (državno) streho in preprečiti njihovo (raz)prodajo po delih.
- Dve leti pozneje pa je Cerarjeva vlada pod okrilje SDH prenesla tudi Koto, družbo za predelavo klavničnih odpadkov. S tem je želela Cerarjeva vlada zagotoviti, da bo v Sloveniji ostal obrat za ustrezno odstranjevanje poginulih živali.
Načrt, ki je v zraku že tri leta
O možnem prenosu Mladinske knjige na SDH se v političnih in kulturnih krogih govori že vsaj tri leta. Že konec 2016 so Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Slovenski center Pen in Slovenska matica na številne vladne in državne institucije naslovili poziv, naj MK Založba preide v last SDH. Le tako bi se lahko najbolje uresničeval tako imenovani nacionalni interes na področju knjige, so opozorili pisatelji, pesniki in prevajalci.
Te možnosti na DUTB ne zanikajo. Pojasnili so, da je v skladu z zakonom možen tudi prenos njihove naložbe v Mladinski knjigi na SDH. Tudi v poročilu o poslovanju DUTB v zadnjem trimesečju lanskega leta, ki so ga poslali ministrstvu za finance, je mogoče prebrati, da bo pri Mladinski knjigi "morda izvedena podobna transakcija, kot je bila na primeru Koto".
V slabi banki nihče ne bo jokal za Mladinsko knjigo
Za to naj bi obstajala najmanj dva razloga. Prvi je povezan z dejstvom, da številni, predvsem v kulturniških krogih, v največji slovenski založbi vidijo podjetje posebnega pomena.
Po njihovem bi namreč le nadzorovani prenos Mladinske knjige pod okrilje države preprečil črni scenarij: razkosanje, prodajo ali celo stečaj, ki bi zaprl ključni založniški kanal za prodajo domačih knjig. Že več let namreč krožijo špekulacije, da nekatere vlagatelje, ki si ogledujejo Mladinsko knjigo, zanimajo predvsem nepremičnine na nekaterih najelitnejših lokacijah.
Na DUTB priznavajo, da MK Založbi "v preteklih letih ni uspelo stabilizirati poslovanja in doseči pozitivnih rezultatov". "Glede na to, da se je plan prestrukturiranja sprejel in predstavil vsem zaposlenim šele pred kratkim, pričakujemo, da bo učinek prestrukturiranja najbolj viden v drugi polovici letošnjega leta, ki je tudi iz vidika sezone ključna za Skupino Mladinska knjiga, ter v vseh naslednjih letih," pojasnjujejo na DUTB. Program sanacije pripravlja svetovalna družba Deloitte.
Kaj pa odgovornost uprave?
A sogovorniki blizu DUTB in Mladinske knjige s prstom kažejo tudi na njeno upravo, ki naj bi v zadnjih mesecih na veliko lobirala za prehod pod okrilje SDH. Medtem ko je družba s prodajo logistične dejavnosti, ki jo je leta 2015 za 13 milijonov evrov prodala Pošti Slovenije, v finančnem smislu za zdaj še nad vodo, naj bi bila glavna težava poslovna sanacija.
Skupina Mladinska knjiga Založba je leta 2017 vknjižila dobrih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo tri odstotke manj kot v 2016 in pet odstotkov pod načrtom. Leto je končala s 378 tisoč evri čiste izgube. Še pred slabim desetletjem so prihodki znašali skoraj sto milijonov evrov.
Res je, da družba deluje v panogi, ki se zaradi tehnoloških sprememb in spremembe življenjskih navad krči. Finančna in gospodarska kriza sta velik udarec za domače založništvo, ki se podobno kot drugod v tujini bori za obstanek. A viri opozarjajo, da v Mladinski knjigi tudi po več letih še vedno nimajo jasnega načrta za prihodnost. "Vse se dela prepočasi. Lahko bi oddajali nepremičnino ali lastne prostore, a tega ne počnejo. Tudi program ostaja enak, kot je bil. S prenosom na SDH si želijo spet kupiti čas," pojasnjuje eden od sogovornikov.
Za 25 milijonov evrov nepremičnin
Mladinska knjiga ima sicer 60 knjigarn, ki so v središču Ljubljane in vseh večjih mestih po Sloveniji. Po zadnjih podatkih ima skupina v lasti nepremičnine, ki jih vrednoti na več kot 25 milijonov evrov. Ni izključeno, da je njihova tržna vrednost še višja.
Na DUTB so zato želeli nepremičnine oddeliti na posebno podjetje, ki bi ga odkupil DUTB, Mladinska knjiga pa bi od njega najemala nepremičnine, a do tega nikoli ni prišlo. Prevladal je namreč strah, da bi družba namesto obresti bankam plačevala višje najemnine. To bi dodatno obremenilo osnovno dejavnost, ki je v težavah, posledično pa bi bila družba manj zanimiva za morebitne kupce.
"Družba od pomladi aktivno in v sodelovanju s priznano mednarodno svetovalno družbo pripravlja celovito prenovo strategije in poslovnega modela s ciljem ohraniti temeljne dejavnosti založništva, knjigotrštva in komplementarne trgovine v obsegu in obliki, ki ju zahteva sodobni trg," so že konec lanskega leta povedali v Mladinski knjigi.
Nekdanji lastnik Reporterja že zapustil Mladinsko knjigo
Pred časom smo poročali, da je bil del ekipe, ki se ukvarja s sanacijo Mladinske knjige, tudi podjetnik Boštjan Kreft, ki je bil do leta 2016 lastnik tednika Reporter. Sam pred tem ni imel izkušenj s sanacijo tako velikih sistemov, kot je Mladinska knjiga, v kateri je zaposlenih nekaj manj kot 900 ljudi. Po naših informacijah je Kreft zaradi različnih pogledov z upravo že zapustil družbo. Na klice ne odgovarja.
Rugelj: MK potrebuje aktivnega in strastnega upravitelja
Samo Rugelj iz založbe UMco, urednik revije Bukla, publicist, pisatelj in Siolov kolumnist, je ''naklonjen temu, da Mladinska knjiga dobi aktivnega in strastnega upravitelja, ki ga zanimajo izdajanje in prodajanje čim boljših knjig ter skrb za razvoj knjižne kulture''.
Na vprašanje, ali je prenos Mladinske knjige na SDH res ključna stvar na področju nacionalnega interesa v tistem delu, ki je povezan s knjigo in z založništvom pri nas, pa je Samo Rugelj odgovoril: "Panoga je v zadnjem desetletju že padla na polovico. Ključno je, da se ohranja knjigarniška infrastruktura, vendar tako, da tam dobijo ustrezen prostor knjige vseh založnikov. Ključni bi morali biti naslov in njegova kakovost ter tržnost, ne pa to, kdo ga je izdal."
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
