Nasip, ki bi naselje obvaroval pred poplavami, talec spopada med gradbinci

Ob poplavah leta 2023 je reka Sava v ljubljanskih Sneberjah v zelo kratkem času zalila praktično celo naselje. Okoli 80 hiš je bilo skoraj v celoti pod vodo, škoda je bila ogromna, zato se je država tam odločila zgraditi visokovodni protipoplavni nasip.

Toda projekt, ki so ga odgovorni predstavili aprila 2024, že nekaj časa stoji. Razlog: postal je talec sporov med nekaterimi največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji. Ta se borijo za razmeroma majhen projekt, ki pa jim zagotavlja reference, s tem pa odpira priložnost za nove, še večje posle.

V tem spopadu imata glavni vlogi dva igralca: podjetje Garnol v lasti gorenjskega poslovneža Jurija Krča in podjetje Hidrotehnik, ki ga obvladuje najbogatejši Slovenec Dari Južna.Slednje je Garnol uspešno izločilo iz posla, a nato tudi samo ostalo praznih rok. Ker zadevo obravnava državna revizijska komisija, se gradnja nasipa devet mesecev od prvega razpisa še vedno ni začela.

Kaj se je torej do sedaj dogajalo pri projektu? In koliko bo državo vse skupaj stalo?

Preberite še:
Konec koncesij za Seniča, Južno & co. Dobili bomo državno podjetje za vode.

Prehitro objavili razpis in izgubili tri mesece

Na direkciji za vode so razpis za postavitev visokovodnega nasipa Sneberje objavili že julija 2025, na vrhuncu poletnih dopustov. Zaradi pripomb ponudnikov so se nekaj dni pred iztekom roka za oddajo ponudb odločili za njegovo podaljšanje, nato pa razpis brez pojasnil zaustavili.

Kot so pojasnili na direkciji, je bil razlog za to "manjkajoče število pridobljenih tangiranih zemljišč". Z drugimi besedami: niso še imeli urejene služnosti oziroma pravice do gradnje na zemljiščih, na katerih bi stal nasip. Zakaj so potem hiteli z objavo razpisa in niso počakali na soglasja, ni jasno. 

Že oktobra 2025, torej dva meseca pozneje, je sledil nov razpis, na katerega pa so imeli ponudniki veliko pripomb. V primerjavi s prvim razpisom je prišlo tudi do nekaterih popravkov razpisne dokumentacije, ki po mnenju ponudnikov omejuje konkurenco oziroma manjša možni nabor ponudb.

Primer: pri prvem razpisu so kot referenčni projekti šteli različni vodni objekti, po novem pa morajo biti to izključno protipoplavni nasipi. To pomeni, da ponudniki, ki imajo izkušnje s podobnimi objekti, zaradi tega pogojev ne izpolnjujejo več.

Nekatere ponudnike je zmotilo tudi to, da pri referencah ni dovoljeno združevanje več manjših projektov, kar bi omogočilo sodelovanje tistih, ki so v preteklosti izvedli več manjših podobnih nasipov ali linijskih objektov. Vse to naj bi omejevalo konkurenco pri razpisu, katerega vrednost znaša le nekaj milijonov evrov.

Preberite še:
Dajejo posel samemu sebi – država pa jih za to še plačuje 

Kdo se poteguje za posel

Na razpis je prispelo kar pet ponudb:

- Garnol s partnerji V3, Atol9 in Hermes GP (2 milijona evrov z DDV),

- Hidrotehnik s partnerji Trgograd, Nivo eko in VGP Drava Ptuj (2,17 milijona evrov),

- Resal s partnerjem Hip Plus (2,34 milijona evrov),

- Gradnje Žveplan (2,6 milijona evrov) in

- Prohaus (3,8 milijona evrov).

Najbolj ugodni ponudbi sta torej oddala Garnol in Hidrotehnik. Prvi še nima veliko izkušenj z gradnjo vodnogospodarskih objektov, ki so v zadnjih letih, še posebej pa po katastrofalnih poplavah, postali zlata jama. A le za izbrane izvajalce.

Med njimi je Hidrotehnik, ki že ima koncesijo za upravljanje državnih vodotokov, sodeluje pa tudi pri nekaterih največjih projektih. Od septembra 2023 do danes, torej v manj kot treh letih, je od javnih naročnikov prejel 187 milijonov evrov. V letih 2023 in 2024 je po podatkih EBONITETE.SI skupaj ustvaril skoraj 20 milijonov evrov čistega dobička.

Preberite še:
Ima koncesijo za urejanje voda. Dobičke posoja razvpitemu poslovnežu.

Do posla prišel Krč, a ga je Hidrotehnik izločil 

Toda preverjanje ponudb je teklo vse prej kot gladko. Garnol, ki je oddal najbolj ugodno ponudbo, je imel v preteklosti velike težave z inšpektoratom za delo, a so tam direkciji pojasnili, da "v zadnjih treh letih pri ponudniku niso bile ugotovljene dodatne relevantne kršitve". 

Pomanjkljivosti so ugotavljali tudi pri izpolnjevanju pogojev tehnične in strokovne sposobnosti. Toda v Garnolu naknadno dopolnili ponudbo, s čimer so dokazali, da imajo zahtevane reference, za ustreznega pa se je izkazal tudi izbrani vodja gradnje.

Preostalih ponudb niso preverjali. V vmesnem času je prišlo še do zamenjave na čelu direkcije za vode. Namesto Urške Hočevar, ki je bila od avgusta 2024 vršilka dolžnosti direktorice, je vlada na ta položaj imenovala Lidijo Kegljevič Zagorc, pred tem državno sekretarko na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Nova direktorica direkcije je konec januarja odločila, da bo posel dobila skupina podjetij pod vodstvom Garnola. Nato pa se je začelo zapletati.

Preberite še:
Za vode na Koroškem dali manj kot za luksuzno stanovanje v Ljubljani

Direkcija za vode spregledala napako v ponudbi

Hidrotehnik, ki je bil za slabih 200 tisočakov dražji od Garnola, je zahteval vpogled v zmagovalno ponudbo, na podlagi pridobljene dokumentacije pa tudi razveljavitev prvotne odločitve in ponovno ocenjevanje ponudb. Po njegovem naj bi direkcija storila več napak oziroma spregledala, da Garnol razpisnih pogojev ne izpolnjuje.

To se je izkazalo za resnično. Na direkciji so ponovno pregledali ponudbe in odkrili napako. Garnol je tako predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki je veljavno "do vključno dne 30. aprila 2026, čeprav bi moralo biti v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije veljavno najmanj do 15. maja 2026". Posledično je bila ponudba izločena.

Toda posla na koncu ni dobil Hidrotehnik, saj je direkcija tudi pri tem podjetju ugotovila, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Zakaj ne? Ker je v ponudbi navedlo podizvajalce, ne da bi konkretno zapisalo, katera dela in v kakšnem obsegu bo izvedlo. Zaradi tega na direkciji niso mogli preveriti, ali izpolnjujejo zahtevane reference.
Preberite še:
Kdo skrbi za struge rek? Štirje zmagovalci privatizacije.

Kjer se prepirata dva ...

Na koncu je do posla prišlo podjetje Gradnje Žveplan, ki je oddalo pol milijona evrov dražjo ponudbo od Garnola. Odločitev je direkcija izdala konec februarja.

Gre za manjše gradbeno podjetje iz Štor, ki je v lasti družine Žveplan. Zaposluje 16 ljudi, v letu 2024 pa je ustvarilo šest milijonov evrov prihodkov. Skoraj polovico tega predstavljajo posli z javnimi naročniki. Največ delajo za državno direkcijo za infrastrukturo, od katere so od leta 2017 prejeli 13 milijonov evrov. V zadnjem obdobju pa so dobili tudi večji posel za občino Šoštanj. 

Kljub temu so na Hidrotehniku pred mesecem dni vložili zahtevek za revizijo. Kaj jih je zmotilo v razpisu, ni znano. Na direkciji so ga zavrnili, zato so v Hidrotehniku sprožili spor pred državno revizijsko komisijo. Tam o njem še niso odločili.