Že pred aprilskimi volitvami je jasno, da bo minister za pravosodje Marjan Dikaučič eden od tistih članov vlade, ki se bo moral po njih posloviti iz politike. Stranka Konkretno, ki ga je junija lani predlagala za ministra, ga ni uvrstila na seznam kandidatov. Toda očitno si je že pripravil teren za zasedbo delovnega mesta, ki bi mu do upokojitve zagotavljalo visoke in stabilne dohodke.
V začetku meseca se je tako Dikaučič podpisal pod novo odredbo o številu in sedežih notarskih mest. Z njo je povečal dovoljeno število notarjev na območju Slovenske Bistrice in Šentjurja pri Celju, kjer si je Dikaučič zgradil novo hišo. Takoj po objavi odredbe v uradnem listu je že razpisal dve prosti notarski mesti. Kdo so kandidati, še ni znano, saj prijave na ministrstvu zbirajo do konca tega tedna. Ocenjevala jih bo komisija, ki jo je imenoval prav Dikaučič, končni predlog za imenovanje novih notarjev pa bo na mizo dobil njegov naslednik.
Med kandidati bi lahko bil tudi aktualni minister za pravosodje, ki v preteklosti ni skrival, da ga zanima ta funkcija. Leta 2020 se je namreč Dikaučič prijavil na razpis za notarja v Žalcu, vendar je bila njegova vloga zaradi pomanjkanja izkušenj na tem področju zavrnjena. Zdaj jih ima dovolj. Na ministrstvu za pravosodje so nam včeraj zatrdili, da se "minister Marjan Dikaučič ne bo prijavil na nobeno od razpisanih notarskih mest". Toda notariat v Žalcu je zanimal tudi njegovo partnerico Andrejo Lipnik, ki se je v času te vlade zaposlila na državni Pošti Slovenije. Na vprašanje, ali je oziroma bo prijavo morda oddala njegova partnerica, nam na ministrstvu niso odgovorili.
Preberite še:
Partnerica novega ministra do službe v državnem podjetju
Ministrstvo: odločitev po sistematični in celoviti analizi
Z novo odredbo je Dikaučič prvič po 13 letih spremenil slovenski notarski zemljevid. Po novem tako notariata ni več razpisanega na območju Bleda in Medvod, ki ju je Dikaučič zamenjal s Slovensko Bistrico in Šentjurjem pri Celju. Tudi sicer so v notarskih krogih po naših informacijah začudeni nad spremembami, saj naj bi bili o tem obveščeni le iz objav v uradnem listu.
Zakaj do sprememb na področju števila notarskih mest prihaja ravno v bližini Dikaučičevega domovanja? Gre za naključje oziroma posledico sistematične in celovite analize, odgovarjajo na ministrstvu za pravosodje. "Področje notarskih mest smo preučili in ugotovili, da so na v nekaterih krajih notarska mesta že vrsto let nezasedena in tudi kazalniki za prihodnje ne kažejo drugače, medtem ko se je na drugi strani pokazala potreba po dodatnih notarskih mestih," so poudarili.
"Naloga ministrstva je, da področje notariata budno spremlja, in ko je to potrebno, reagira ter prilagaja realnim potrebam (poleg koncentracije prebivalstva, intenzivnejše gospodarsko poslovanje in s tem v zvezi tudi obsežnejše notarsko poslovanje)," so pojasnili.
Preberite še:
Posle ministrovega podjetja bo preiskoval vidni član SDS
Je res dovolj prostora za še dva notarja?
"Po preučitvi zasedenosti notarskih mest se je izkazalo, da sta na območju okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in na območju okrajnega sodišča v Šentjurju potrebni dodatni notarski mesti, saj notarja na tem območju opravljata nadpovprečno obsežno notarsko poslovanje. Slednje se kaže pri obsegu poslovanja v zadevah, ki jih notarji na ravni države opravijo največ, zlasti pa v primerjavi s tistimi, kjer sta na območje okrajnih sodišč določeni po dve notarski mesti (in to že več let), kot tudi pri nadpovprečnih prihodkih," so še dodali na ministrstvu.
Toda podatki o poslovanju notarjev, ki jih letno objavljajo na časniku Finance, kažejo drugačno sliko. V Sloveniji je nekaj več kot 90 notarskih pisarn, ki so razporejene po vsej državi, pri tem jih je največ v Ljubljani (21), Mariboru (9), Kranju (4) in Slovenj Gradcu (4). V letu 2020 so ustvarile dobrih 26 milijonov evrov prihodkov, podobno kot v letu pred tem. To je v povprečju okoli 300.000 evrov na pisarno. Daleč najbolje gre notarjem v Ljubljani in Mariboru, kjer imajo nekateri skoraj milijon evrov prometa.
V Slovenski Bistrici, kjer bodo dobili še eno pisarno, je edina tamkajšnja notarka Anja Škrk Krajnčič v letu 2020 ustvarila 315.000 evrov prihodkov, torej malce nad povprečjem. V Šentjurju pa je notarki Zlatki Brečko uspelo ustvariti "le" 217.000 evrov prihodkov, torej skoraj tretjino manj od povprečja. Manj prometa je imelo 37 notarjev. Prihodki obeh notark so bili praktično enaki tistim iz leta 2019, še kažejo podatki. To odpira vprašanje, ali je na teh dveh območjih res prostor za dva nova notarja.
Preberite še:
Minister bi gradil hišo, a ne bi plačal komunalnega prispevka
Želela sta si svoj notariat
Tako minister kot njegova partnerica v preteklosti nista skrivala, da si želita svoj notariat: Marjan Dikaučič še pred prevzemom ministrske funkcije, Andreja Lipnik pa pred zaposlitvijo na Pošti Slovenije.
Oba sta se prijavila na razpis v Žalcu. Tamkajšnji dolgoletni notar Srečko Gabrilo je želel v pokoj, zato je ministrstvo objavilo razpis, na katerega sta se prijavila tudi aktualni minister in njegova partnerica, vendar je bila njuna vloga zaradi pomanjkanja izkušenj na tem področju zavrnjena. Največ točk je dobil Mitja Korent, ki je dolgo časa kot notarski pomočnik pomagal Gabrilu v pisarni.
Po skoraj dveh letih mu še vedno ni uspelo, saj sta se tako Dikaučič kot Lipnikova na odločitev o njegovem imenovanju pritožila. Med predstavitvijo ministrske kandidature v državnem zboru je Dikaučič poslancem razložil, da mu je do izpolnjevanja razpisnega pogoja enoletnega dela v pravosodju zmanjkalo nekaj mesecev. Sam je menil, da bi mu morali upoštevati tudi čas od objave razpisa do začetka opravljanja notarske funkcije. Sodišče je menilo drugače in je Dikaučiča zavrnilo.
Toda Dikaučičeva in druge pritožbe so krepko zamaknile celoten postopek imenovanja novega notarja. Še več, Dikaučič ni želel ugoditi prošnji Srečka Gabrila za podaljšanje delovanja notarske pisarne, sploh edine v Spodnji Savinjski dolini, ki je zaradi velikega števila kmetijskih zemljišč zelo zaželena v notarskih in drugih krogih. Lani je morala notarska pisarna v Žalcu zapreti svoja vrata, zagato prebivalcev Spodnje Savinjske doline pa je takrat rešil notar Aleksander Mraz, ki je svojo pisarno iz Celja preselil v Žalec.
