Konec februarja, na topel zimski dan, je bila sejna soba v zgradbi ljubljanskega magistrata polna. Ob robu rjave mize, pod portretom nekdanjega župana Ljubljane Ivana Hribarja, je sedel Zoran Janković.
Na njegovi levi so sedeže našli predstavniki ljubljanskega holdinga, na desni pa delegaciji grške družbe Mytilineos Holdings in slovenske podružnice nemške multinacionalke Siemens. Obe podjetji sta se uvrstili v finale boja za energetski posel desetletja v prestolnici – gradnjo nove plinsko-parne enote v ljubljanski toplarni, ki bo z letom 2022 nadomestila dva premogovna bloka. Vse je čakal še zadnji krog pogajanj.
Posel so dobili Grki, ki so v začetku aprila z Energetiko Ljubljana podpisali pogodbo, vredno 118 milijonov evrov. Že njihova osnovna ponudba, vredna 134 milijonov evrov, je bila namreč kar za 60 milijonov evrov cenejša od ponudbe, ki jo je oddal Siemens. Hkrati so v Energetiki Ljubljana ponudbo Siemensa izločili, ker naj bi v posameznih delih odstopala od zahtev iz razpisne dokumentacije.
Toda v Siemensu še zdaleč niso imeli razlogov za nezadovoljstvo. Ravno nasprotno, iz podatkov, ki smo jih pridobili v zadnjih tednih, je razvidno, da si bodo pri poslu odtrgali velik del pogače. To pa odpira vprašanja o dvojni vlogi Siemensa v poslu in krepi špekulacije, da je bila zmaga Grkov odločena že vnaprej.
Kje vse bo zaslužil poraženec
Nova enota v ljubljanski toplarni bo imela moč sto megavatov, delovala pa bo na zemeljski plin. Elektriko bo generirala s pomočjo dveh plinskih turboagregatov, ki ju bodo Grki dobili pri podizvajalcu – švedski družbi Siemens Industrial Turbomachinery, ki je del multinacionalke Siemens. Vrednost obeh turboagregatov brez gradbenih in preostalih del po naših podatkih znaša dobrih 40 milijonov evrov, torej približno tretjino vrednosti celotnega posla med Grki in Energetiko Ljubljana.
A to ne bo edini Siemensov zaslužek. Iz Energetike Ljubljana so že pred časom potrdili, da so s slovensko podružnico Siemensa, ki ima pooblastilo švedske hčerinske družbe, sklenili še dolgoročno pogodbo o servisiranju teh turboagregatov. Ta bo Siemensu v celotnem vzdrževalnem ciklu, torej v prihodnjih osmih letih, prinesla še približno 16 milijonov evrov. Skupaj torej 56 milijonov evrov.
K temu znesku bo morda čez čas mogoče prišteti še slabih pet milijonov evrov, ki jih je Energetika Ljubljana rezervirala za servisiranje turboagregatov po izteku garancijske dobe. Ta denar bo Siemens prejel, če bodo v Energetiki Ljubljana zahtevali tako imenovano korektivno vzdrževanje, torej odpravo napak ali motenj, ki bi nastale po izteku garancijske dobe.
Reševal je Jureta Jankovića
Ti podatki mečejo čudno luč na sam postopek izbire, na katerega se je sprva prijavilo devet ponudnikov. Še pred končnimi pogajanji med dvema finalistoma se je v krogih blizu nekaterih ponudnikov ugibalo, ali so v Siemensu tako visoko ponudbo dali, ker so se vnaprej sprijaznili s tem, da posla ne bodo dobili.
Februarja pa smo razkrili, da je Grkom pri pridobivanju posla v Ljubljani pomagal srbski poslovnež Petar Komljenović. Njegovo ime je mogoče najti v dokumentih slovenske finančne uprave (Furs), ki je ugotovila, da je Jure Janković, sin ljubljanskega župana, razpolagal s sredstvi za zasebno porabo in premoženjem, ki je za milijon evrov presegalo njegove dohodke. Komljenović je bil ključni člen njegove obrambe. Davčne inšpektorje je neuspešno poskušal prepričati, da omenjeni milijon evrov predstavlja posojilo, ki ga je Juretu Jankoviću v letih 2005 in 2008 izročil v gotovini.
Sledila so pogajanja o ceni, na katerih je hitro postalo jasno, da bo Siemens izpadel iz igre. Njegovi predstavniki niso privolili v znižanje ponudbene vrednosti. Župan Janković je ceno, ki jo je ponudil Siemens, označil za "šalo", a očitno tudi sam opazil, da nekaj ni v redu. "Očitno ste se dogovarjali, a tu ne bo ne enega ne drugega," je dejal že ob začetku pogajanj. Na koncu je segel v roke z Grki, ki so v posel pripeljali tudi Siemens.
Lozej: Ponudnikov ne smemo omejevati
V Energetiki Ljubljana poudarjajo, da je pogodbeni partner za izvedbo posla grški Mytilineos. Na vprašanje o dvojni vlogi Siemensa kot drugega najugodnejšega ponudnika in hkrati podizvajalca izbranega ponudba pa so odgovorili, da "naročnik v postopku oddaje javnega naročila ne sme omejevati sodelovanja gospodarskih subjektov pri oddaji ponudb".
"Prav tako naročnik, v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila sodeluje z določenimi (pod)izvajalci. Gospodarski subjekti na podlagi zahtev naročnika v zvezi s predmetom javnega naročila ponudijo predmet ponudbe, ki mora izpolnjevati vse zahteve in pogoje naročnika, navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila," so pojasnili v Energetiki Ljubljana, ki jo vodi Samo Lozej.
"Če dva različna gospodarska subjekta ponujata predmet ponudbe istega proizvajalca - ni sicer nujno, da gre za isti oziroma enak predmet ponudbe, temveč le za istega proizvajalca -, je posledično logično, da bo pri izvedbi predmeta javnega naročila sodeloval ta proizvajalec, v konkretnem primeru proizvajalec turbine," so dodali v Energetiki Ljubljana. Pri tem so se sklicevali na "prakso državne revizijske komisije in Sodišča EU".
Podobna zgodba pri Tešu 6
Toda gre za manever, ki po nekaterih kriterijih močno spominja na ravnanje Siemensa v času izbire dobavitelja glavne tehnološke opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj leta 2007.
Tudi takrat je:
- Siemens (skupaj s Hitachijem) prišel v finale postopka izbora, v katerem je za favorita zaradi različnih razlogov veljal Alstom;
- tehnična komisija izločila njegovo ponudbo, ker naj ne bi ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije;
- Siemens dokaj hitro ugotovil, kakšne so njegove realne možnosti, zato je hitro dvignil roke nad poslom, v katerem je zmagoviti ponudnik dobil neomejeni manevrski prostor za zviševanje cene.
Edina razlika je očitno v "tolažilni nagradi". Leta 2007 so v Siemensu vedeli, da se jim ne izplača zganjati hrupa, saj so že pred tem Tešu dobavili dve plinski turbini, vredni 50 milijonov evrov, v Sloveniji pa dobili še nekaj velikih poslov. Zdaj, dvanajst let pozneje, pa se bodo poplačali kot ključni podizvajalec in serviser pri 118 milijonov evrov vrednem poslu.
Gradnja nove enote se bo po načrtih začela v prihodnjih mesecih. Iz Energetike Ljubljana so sporočili, da trenutno teče faza priprav na odprtje gradbišča in oblikovanje končne vizualne podobe nove enote.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net