Le nekaj dni po volitvah se je predsednik vlade Janez Janša sestal z več direktorji in člani nadzornih svetov državnih podjetij, ki jih je nastavila SDS. Po neuradnih informacijah jim je na tem srečanju naročil, da morajo na svojih položajih vztrajati za vsako ceno. To je očitno zelo dobro razumel tudi Tomaž Kokot, generalni direktor Pošte Slovenije, ki velja za enega simbolov političnega kadrovanja v času odhajajoče vlade.
Tudi zato se je na pomoč pri svoji obrambi obrnil na Francija Matoza. Že pred mesecem dni smo namreč razkrili, da je položaj Tomaža Kokota, ki je poln mandat na čelu ene največjih družb v državi dobil februarja letos, znova ogrožen. Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec državnega premoženja, je tik pred volitvami zahteval zunanji pravni pregled imenovanja vodilnih menedžerjev Pošte Slovenije. To nalogo so na SDH zaupali odvetniški pisarni Ulčar & partnerji.
Toda Kokot ničesar ni prepustil naključju. Za komunikacijo s SDH oziroma njegovimi pravnimi pooblaščenci je želel najeti Odvetniško družbo Matoz. Ta bi očitno poskrbela tudi za pripravo vseh vpletenih na razgovore o okoliščinah kadrovanja na Pošti Slovenije v zadnjih mesecih. Kar je najpomembneje: Matozu stroškov obrambe ne bi plačeval Kokot, ampak Pošta Slovenije, ki je sicer v izključni lasti države.
Preberite še:
Z odvetniki preverjajo, kako je SDS kadrirala v vrh Pošte
Dali pooblastilo, a ga umaknili
Več virov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da se Kokotov načrt ni izšel. V vrhu Pošte Slovenije naj bi prevladala opozorila, da bi šlo pri tem za prekoračenje pooblastil in konflikt interesov. V tem primeru bi namreč zakonitost Kokotovega imenovanja branila kar Pošta Slovenije oziroma Matoz, ki je pod Kokotom postal njen "hišni odvetnik". Tudi sicer so o imenovanju odločali nadzorniki, ki jim predseduje Ervin Renko (SDS), in ne Kokot.
Zato naj bi poslovodstvo Pošte Slovenije naknadno preklicalo že dano pooblastilo Matozu. Kot so nam včeraj pojasnili na Pošti Slovenije, imajo z odvetniško družbo Matoz sklenjen okvirni sporazum za storitve pravnega svetovanja in da te naročajo in plačujejo po potrebi in v skladu s pogodbo. Dodali so, da ji v zvezi s konkretno zadevo niso izvedli nobenega plačila, prav tako za pomoč v zvezi s to zadevo niso najeli nobene druge odvetniške pisarne.
Toda dejstvo je, da se je sodelovanje med Pošto Slovenije in Matozom začelo ravno v času, ko je Kokot potreboval pomoč pri imenovanju. Od septembra lani je Matozova odvetniška družba s Pošto Slovenije podpisala tri pogodbe in do zdaj prejela 24.000 evrov. Največ izplačil je bilo v obdobju od marca do aprila letos, torej po imenovanju. Kot je znano, je imel pri tem ključno vlogo Matoz.
Saga o Kokotovem imenovanju se je vlekla skoraj leto dni. Vse od aprila lani, ko so zaradi spora z SDS zamenjali Borisa Novaka in namesto njega začasno imenovali Kokota. V tem času ga je nadzorni svet večkrat poskušal imenovati za poln mandat, a neuspešno. Kokota namreč niso želeli podpreti celo nekateri predstavniki koalicijskih strank, saj nikoli ni imel dovolj vodstvenih izkušenj za vodenje Pošte. Nato sta v ospredje stopila vlada, ki je zamenjala uporniške nadzornike, in Matoz. Ta je pripravil enega od pravnih mnenj, s katerim so utemeljevali, da ima Kokot dovolj izkušenj. Na koncu je bil tudi Matoz tisti, ki je izbrance koalicije v nadzornem svetu družbe prepričal, naj glasujejo za Kokota, saj je odločitev počakal kar pred vrati sejni sobe.
Preberite še:
Matoz stal pred vrati, ko so za direktorja nastavili izbranca SDS
Kako Kokot išče zaveznike v SD
Stična točka med Kokotom in Matozom je SDS. Kokot je nekdanji kandidat te stranke za župana Poljčan in občinski svetnik. Matoz velja za enega od zmagovalcev mandata odhajajoče Janševe vlade. V tem času je postal predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), bolj znane kot slabe banke, in prevzel več drugih funkcij.
Toda Kokot v boju očitno ne računa le na Janševega odvetnika, ampak želi zaveznike najti tudi v vrstah bodoče vladne koalicije, ki jo bo vodilo Gibanje Svoboda. Po naših informacijah naj bi Kokot v dneh po volitvah začel iskati poti do posameznikov iz vrst Socialnih demokratov (SD). Med njegovimi "tarčami" naj bi bil tudi Miloš Bizjak, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo, prek katerega bi želel priti do Matjaža Hana, zdaj že nekdanjega vodjo poslanske skupine SD, ki bo v novi vladi najverjetnejši minister za gospodarstvo.
Več sogovornikov iz SD nam je sicer včeraj zatrdilo, da o kakršni koli podpori Kokotu v boju za njegov položaj ne more biti govora. Lani avgusta, po Kokotovem imenovanju za začasnega prvega moža Pošte Slovenije, je SD zahtevala parlamentarno razpravo o dogajanju v družbi in sklic seje komisije za nadzor javnih financ.
Preberite še:
Koliko stane direktorski stolček na Pošti Slovenije
Kako je Kokot "kupoval" glasove pri zaposlenih
Generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot v zadnjem času poskuša pridobiti tudi naklonjenost zaposlenih in njihovih predstavnikov v nadzornem svetu družbe.
Tako naj bi Kokot v tednu pred volitvami zaposlenim posredoval pismo, v katerem jih je obvestil o rekordnem regresu. Vsem zaposlenim so nato izplačali 1650 evrov, kar je največ v zgodovini Pošte Slovenije. Obenem je napovedal, da so zanje že rezervirana tudi sredstva za izplačilo poslovne uspešnosti, ki ga bodo prejeli decembra.
