Še pred aprilskimi volitvami si vladajoča SDS očitno želi na vsak način izsiliti sprejetje zakona, s katerim bi urad za preprečevanje pranje denarja, ki ga vodi njen izbranec Damjan Žugelj, v roke dobil največjo bazo podatkov v državi.
Le mesec dni po tem, ko so poslanci zavrnili sprejetje takšnega zakona, ga je namreč vlada Janeza Janše ponovno poslala v državni zbor. Tokrat bodo poslanci o njem odločali po nujnem postopku. Da se vladi zelo mudi, dokazuje dejstvo, da je osnutek zakona sprejela minuli četrtek – na seji, ki je bila namenjena razpravi o ukrepih ob prvem dnevu ruske agresije na Ukrajino. Čeprav je uradni predlagatelj zakona ministrstvo za finance, so po naših informacijah glavnino besedila pripravili kar na uradu, ki z njim dobiva praktično neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov.
Vse to v času, ko vse več informacij nakazuje, da ga Žugelj spreminja v orodje za preganjanje političnih nasprotnikov in drugih kritikov oblasti.
Preberite še:
Skrivnostna soba T za obračun z opozicijo in novinarji
Ko poslanci zavrnejo predlog, ga spet dobijo na mizo
Gre za domala enak zakon, ki ga je koalicija v državni zbor vložila že januarja. Takrat so ga poslanci sprva v drugem branju brez nasprotovanja potrdili, saj ga očitno nihče ni dobro prebral. Že pred tem je namreč parlamentarna služba za zakonodajo nanj spisala kar 17 strani pripomb. Opozorila je, da več členov ni skladnih z ustavo, saj uradu omogočajo neselektivno zbiranje podatkov, njegovim inšpektorjem pa vstopanje v prostore fizičnih oseb ali podjetij brez soglasja lastnika in sodne odredbe.
Ko smo ugotovitve službe razkrili na necenzurirano.si, so si poslanci premislili. Na koncu so predlog zakona podprli le v SDS in NSi, ne pa tudi v Konkretno Zdravka Počivalška in SNS Zmaga Jelinčiča. A SDS in Žugelj nista obupala. Že dva tedna pozneje je ministrstvo za finance v vladno proceduro vložilo nov predlog zakona, vlada pa ga je sprejela. Tudi nov predlog vsebuje določila, ki sta jih pred tem "raztrgali" tako parlamentarna služba kot urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik:
- banke, hranilnice in druge plačilne institucije bodo morale uradu poročati o vseh gotovinskih in negotovinskih transakcijah nad 15.000 evrov, ne glede na to, ali so te po kriterijih pranja denarja ali financiranja terorizma tvegane ali ne.
- podjetja in njihovi lastniki najmanj osem let ne bodo izvedeli, ali je urad dostopal do njihovih podatkov, četudi zoper njih ne bo vodil nobenega postopka.
- urad bo lahko zbiral podatke iz praktično vseh evidenc v državi in to ne glede na to, ali in v kolikšni meri jih bo sploh potreboval za izpeljavo konkretnih postopkov. Imel bo dostop do podatkov Banke Slovenije, finančne uprave (Furs), centralnega registra prebivalstva, geodetske uprave (Gurs), uprave za pomorstvo, okrajnih sodišč, centralne depotne družbe, evidenc osebnih izkaznic, potnih listin in vozniških dovoljenj, o pokojninskih in zdravstvenih zavarovanjih, kazenskih evidencah, centralnih zbirkah podatkov, ki zajemajo pravice iz javnih sredstev ...
Čeprav pripravljavci zakona v gradivu navajajo, da so upoštevali pripombe parlamentarne službe za zakonodajo, je edina sprememba, da po novem predlogu inšpektorji urada ne bi mogli več vstopati v stanovanja in poslovne prostore brez sodnih odredb.
Preberite še:
Izbrancu SDS bi dali v roke največjo bazo podatkov v državi
Tudi Hojs bo odločal, komu bodo šli podatki
Vsa ostala sporna določila so ostala v predlogu. Uslužbenci urada bi tako lahko pridobljene podatke še vedno posredovali tudi drugim organom, če bodo ti od urada zahtevali finančne informacije in analize. Katerim organom, bi po predlogu zakona določil trojček ministrov: za finance, notranje zadeve in pravosodje – v sedanji vladi torej Šircelj, Aleš Hojs in Marjan Dikaučič. K odločanju o tem, kdo vse bo lahko pridobival te podatke, jih tudi po novem predlogu zakona ne bi zavezovali nobeni kriteriji.
Informacijska pooblaščenka je zato opozarjala, da bi pooblastila urada za preprečevanje pranje denarja presegala pooblastila vseh drugih državnih organov in to brez ustreznih varovalk. "Urad, ki je del izvršilne veje oblasti, poroča le vladi in ne državnemu zboru, hkrati pa po lastni presoji lahko celo zavrne posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji," so poudarili. Novega predloga v uradu pooblaščenke včeraj niso želeli komentirati, saj ga še niso preučili.
Po tem, ko je državni zbor prejšnji mesec zavrnil prvotni predlog zakona, je več poslancev in del stroke opozarjal, da bi morala biti o pooblastilih urada za preprečevanje pranje denarja pred tem opravljena javna razprava. Tudi tokrat je ne bo. Ravno nasprotno, vlada predlaga, da bi poslanci nov predlog obravnavali po nujnem postopku. Zakaj? Ker Slovenija že zdaj zamuja s prenosom evropskih direktiv s področja preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v evropski pravni red. Rok za to je potekel že konec lanskega junija, Slovenija pa je zato od Evropske komisije že prejela uradni opomin, navaja vlada.
Preberite še:
Kaj se dogaja na uradu za boj proti pranju denarja
Od sobe T do političnega kadrovanja
Toda hitenje s sprejemanjem zakona, ki bi krepko povečal moč urada za preprečevanje pranje denarja, sovpada z vedno večjimi sumi zlorabe te institucije in njegovih pooblastil. Konec januarja smo tako objavili fotografije, ki razkrivajo, da v prostorih urada obstaja posebna soba za zbiranje tajnih podatkov. Označena je z vidno črko T v rdeči barvi. Na njenih vratih je napis, ki prepoveduje vstop nepooblaščenim osebam.
Vanjo lahko vstopi le izbrana skupina uslužbencev, ki jih je v zadnjih mesecih na urad pripeljal Žugelj. To je uradno storil tudi z razpisi, ki so omogočali zaposlitve članom političnih strank. V najmanj enem primeru namreč razpis ni imel pogoja, da prijavljeni kandidati ne smejo biti člani nobene stranke, četudi je urad po evropski direktivi obravnavan kot podaljšana roka policije, kjer takšen pogoj velja.
"Urad 20 let ni imel zaposlenih ljudi s strankarsko izkaznico. To omogoča zlorabo, zlasti če to prihaja s strani stranke, ki je sama bila vključena v problematična financiranja v preteklosti," je naše razkritje za 24ur.com takrat komentiral nekdanji direktor urada Klaudijo Stroligo in to označil kot "mini državni udar v enem organu".
Več virov nam je takrat potrdilo, da je soba T postala ključno vozlišče informacij na uradu. V zadnjih letih je tako urad zadeve, ki jih je obravnaval, izbiral po vnaprej jasnih kriterijih. Postopke je običajno uvedel, ko je prejel obvestilo tujih organov, policije, tožilstva, bank ali notarjev o eni ali več sumljivih transakcijah. Po Žugljevem prihodu so ključni vir informacij urada postale anonimke. Več naj bi jih prejel kar sam.
