Ruski vlagatelji so v nogometni klub iz Celja, ki je letos osvojil drugi državni naslov v zgodovini, skupaj vložili že 14 milijonov evrov. Najbogatejši klub v Sloveniji je bil lani še vedno Maribor, a se bo to verjetno že letos spremenilo. Olimpija pa je kljub luknji v blagajni za odškodnine pri nakupih igralcev in provizije agentov plačala tri milijone evrov.
To so ključne ugotovitve iz javno objavljenih bilanc in poročil o poslovanju v letu 2023, ki so jih objavili slovenski nogometni prvoligaši. Iz njih je razvidno, da je dolgoročno preživetje največjih domačih klubov odvisno od prodaje igralcev v tujino in denarja za uspešno nastopanje v evropskih tekmovanjih.
To najbolje dokazuje primer Maribora, najuspešnejšega slovenskega kluba po osamosvojitvi, ki še vedno ustvarja največ prihodkov med vsemi. Lani jih je bilo za skoraj 10 milijonov evrov, a je klub tudi zaradi (pre)hitrega izpada iz Evrope in posledično nižjih nagrad leto končal z 250 tisoč evrov visoko izgubo. Ta je še vedno zanemarljiva v primerjavi z minusom, ki ga je s poslovanjem v lanskem letu ustvarilo Celje (več kot štiri milijone evrov). Olimpija je lansko leto končala s 44 tisoč evri plusa, Mura pa s slabimi 100 tisočaki presežka prihodkov nad odhodki.
Celje: rekordni vložki britanskega Rusa
V vsakem primeru so klubi obsojeni na potrpežljivost njihovih financerjev. V Nogometnem klubu Celje je to Maksim Viktorovič Denim, ruski poslovnež z državljanstvom Velike Britanije, ki se ukvarja z naftnimi posli in trgovanjem s surovinami. V javnosti se praktično ne pojavlja. Do leta 2022 je bil njegova last angleški prvoligaš Bournemoutha. Vsaj v preteklosti je imel ob dveh podjetij v Veliki Britaniji v lasti tudi večje pakete delnice naftne družbe Tatneft iz Tatarstana in ene od tamkajšnjih bank.
Denimovi ljudje člansko ekipo celjskega kluba obvladujejo prek podjetja Sport Invest, ki ima sedež v prostorih v lasti nekdanjega župana Bojana Šrota. Do zdaj je skupaj ustvarilo že več kot deset milijonov evrov čiste izgube, največ od tega lani. Ruski financerji so v štirih letih v celjski klub vložili že kar 14 milijonov evrov, od tega za šest milijonov evrov posojil. Lani so za plače, nakupe igralcev, provizije in druge stroške v klubu porabili rekordnih 8,7 miilijona evrov.
Ob takšnih vložkih je bil naslov prvaka, ki prinaša več možnosti za uvrstitev v skupinske dele evropskih tekmovanj, praktično nuja. Proračun za naslednjo sezono naj bi se po napovedih še povečal za tri milijone evrov. Do zdaj največji posel je Rusom uspel s prodajo nigerijskega napadalca Charlieja Ikwuemesija, ki je v njihove vrste prestopil leta 2022 in to praktično za drobiž, lani pa so ga za 1,8 milijona evrov prodali v prvo italijansko ligo.
Olimpijo rešila jesen v Evropi, a jo tepejo odškodnine
Precej manj kot Denim je v smislu financ "težak" nemški poslovnež Adam Delius, ki vodi Olimpijo. Delius ima na Bavarskem v lasti več podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami, a se je pri financiranju delovanja kluba v veliki meri naslonil na posojila Gorenjske banke. Konec lanskega leta je imel klub še 3,5 milijona evrov več obveznosti kot premoženja, kar je manj kot v preteklih letih.
Leta 2022, ko je osvojila naslov prvaka, je izguba Olimpije znašala 4,4 milijona evrov, lani pa je ustvarila 44 tisoč evrov plusa. Boljši rezultat je v prvi vrsti posledica uspešnega igranja v Evropi, za kar je od Evropske nogometne zveze (UEFA) prejela kar 4,2 milijona evrov. To je več denarja, kot ga na leto porabi polovica vseh klubov.
Medtem ko je Olimpija lani za igralce, trenerje in druge zaposlene porabila pet milijonov evrov, je v poročilu mogoče prebrati, da je klub odštel kar 2,7 milijona evrov za stroške materiala in storitev. To je dober milijon evrov več kot v letu 2022. Med njimi največji delež predstavljajo provizije za agente in odškodnine. Domnevati gre, da so v tej postavki vključene obveznosti do nekdanjih trenerjev, ki jim je morala Olimpija izplačati celotne zneske pogodb, ki jih je predčasno prekinila. Še 574 tisoč evrov pa so pri Olimpiji posebej plačali za prestope igralcev.
Poslovanje nogometnih prvoligašev
Mura lani z rekordnimi prihodki, a išče vlagatelja
Za primerjavo: Maribor, ki je trenutno v pogovorih s turškim vlagateljem Acunom Ilicalijem, je lani zgolj z dvema igralcema (Žan Vipotnik in Ivan Brnić) izpeljal prestopa, skupaj vredna štiri milijone evrov. Še 1,3 milijona evrov je Olimpija dobila od sponzorjev in oglaševalcev, kar milijon evrov pa od prodaje kart. V letu 2022 recimo le 175 tisoč evrov. Koliko prihodkov so vstopnice lani prinesle Mariboru, iz bilanc ni mogoče razbrati. Leta 2022 jih je bilo za 675 tisoč evrov, torej približno štirikrat več kot pri Olimpiji.
Četrti največji proračun v Sloveniji ima Mura, ki je lani ustvarila rekordnih 5,4 milijona evrov prihodkov, v aktualni sezoni pa osvojila šesto mesto. Domnevati gre, da je ta znesek visok zaradi prestopov igralcev. Tio Cipot je za dober milijon evrov prestopil v prvo italijansko ligo, Tomi Horvat pa za dobrega pol milijona evrov k avstrijskemu Sturmu. Od tam je julija lani k Muri prišel Avstrijec Dardan Shabanhaxhaj. Zanj so plačali 350 tisoč evrov. Januarja letos, šest mesecev pozneje, so ga prodali v Rusijo za kar 1,2 milijona evrov.
Natanko toliko denarja je imela Mura konec lanskega leta tudi na računih. Toda v klubu že nekaj časa iščejo strateškega partnerja, ki jim bo zagotavljal finančna sredstva. Od treh vlagateljev je po smrti ruskega poslovneža Antona Hozjainova in odhodu Denisa Rajbarja ostal le še predsednik kluba Robert Kuzmič. Pred mesecem dni je na občnem zboru poudaril, da je klub "s prodajo igralcev uspel zaključiti preteklo leto, sicer na škrge oziroma na tesno pa vendarle". Med potencialnimi vlagatelji se omenja ameriški poslovnež George Juncaj, ki je v Sloveniji kratek čas sodeloval s klubom iz Nove Gorice.
V Kopru varčujejo. Kaj bo s tožbo nekdanjega športnega direktorja?
Precej drugače je v Kopru, ki je leta 2022 presenetljivo postal podprvak. Njegov glavni financer je predsednik Anto Guberac, sicer lastnik koprskega gradbenega podjetja Grafist, ki med javnimi naročniki daleč največ posluje s tamkajšnjo občino.
V klubu, ki je prikovan na sredino lestvice, se je po predlanskem izpadu iz Evrope začelo varčevanje. Lani so se zmanjšali tako prihodki kot odhodki, oboji so znašali okoli 2,5 milijona evrov, s čimer je koprski klub le še za pol milijona evrov pred klubom iz Radomelj. Guberac je moral klubu posoditi več sto tisoč evrov. Januarja in februarja letos je prišlo celo do blokad na bančnih računih.
Še vedno je odprto tudi vprašanje tožbe nekdanjega športnega direktorja Boška Županovića, ki od koprskega kluba zahteva 2,2 milijona evrov. Za ta namen so oblikovali za 465 tisoč evrov rezervacije, torej v višini dobre petine vrednosti sodnega spora. V zadnjih dneh je Županović, ki je zdaj športni direktor novega prvoligaša iz Ajdovščine, javno poudarjal, da so se njuni odnosi z Gubercem močno izboljšali in pri tem ni izključil možnosti zunajsodnega dogovora.
