Na referendumu o zakonu o vodah je v zadnjih dveh dneh predčasno glasovala že 54.456 ljudi, kar je 3,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. Čeprav so volišča odprta še danes, je že zdaj jasno, da gre za daleč najvišjo "predčasno" udeležbo na referendumih v tem desetletju. Primerljiva je le še z državnozborskimi volitvami v letu 2014, ki so bile prav tako sredi julija. Takrat se je med tednom na volišča odpravilo 64.254 ljudi.
Po tem kriteriju je referendum o zakonu o vodah že premagal državnozborske volitve v letih 2011 in 2018. Leta 2011, ko so bile volitve v začetku decembra, je glas predčasno oddalo le dobrih 31.000 ljudi. Precej višja je bila udeležba leta 2018, ko je bila volilna nedelja v prvem vikendu junija. Svoj glas je v treh dneh predčasno oddalo 53.158 upravičencev, kar je manj kot v dveh dneh predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o vodah. Posebna zgodba so poletne volitve 2014, ki so sovpadale s časom dopustov. A tudi ta rekord bo padel, če bo danes možnost predčasnega glasovanja na referendumu izkoristilo vsaj 10.000 ljudi.
Pri vseh ostalih referendumih je bila udeležba na predčasnem glasovanju precej nižja. Na obeh referendumih o zakonu o drugem tiru se je predčasnega glasovanja skupaj udeležilo manj kot 11.000 ljudi: prvega 8.378, ponovljenega pa le 2.541 oziroma 0,15 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je najmanj v zgodovini.
Leta 2015 je na referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predčasno glasovalo 15.796 volivk in volivcev. Še manj ljudi je to storilo leto dni prej, ko so na referendumu odločali o arhivih. To so bili do zdaj tudi edini referendumi, izpeljani po spremembi ustave in uvedbi kvoruma, po katerem se zakon ne uveljavi le v primeru, če proti njemu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Kako je bilo pred tem? Leta 2010 je na referendumu o predlogu sporazuma o arbitraži s Hrvaško predčasno glasovalo 19.419 ljudi. Podatkov o predčasni udeležbi na trojnem referendumu leta 2011 (o malem delu, pokojninski reformi in arhivih), s katerim je zavezništvo takratne opozicije in sindikatov zadalo verjetno končni udarec vladi Boruta Pahorja, na spletni strani državne volilne komisije ni. Skupaj se ga je udeležilo 690.000 ljudi, kar je približno 30.000 ljudi manj kot pri referendumu o arbitraži. Na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012 pa je predčasno glasovalo manj kot 30.000 ljudi.
Iz teh podatkov je tako mogoče potegniti dva sklepa. Prvič, opozicijskim strankam, civilni družbi, drugim organizacijam in posameznikom je pri vprašanju zakona o vodah očitno uspelo v poletnem času mobilizirati široko politično fronto nezadovoljstva nad vlado Janeza Janše, ki se že dlje časa kaže v anketah. In drugič, še vedno obstajajo realne možnosti, da dosežejo kvorum 340.000 glasov, potrebnih za uspeh referenduma. To pa bi lahko vplivalo tudi na udeležbo v nedeljo, saj bi v sprehod do volišča prepričalo tudi tiste, ki so morda imeli druge načrte.
