Niti eno od 3416 domačih podjetij, ki so državo v zadnjih dveh mesecih zaprosila za povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas, tega denarja od države še ni dobilo.
To je rezultat devetega interventnega zakona (PKP9), ki ga je vlada sprejela v začetku julija, z njim pa zaostrila pogoje za pridobitev pomoči. Podjetjem je praktično onemogočila, da dobijo denar v okviru ukrepa, ki se je med epidemijo izkazal kot ključen za ohranitev delovnih mest. S tem jim je povzročila nemalo težav. Delodajalci so namreč svoje zaposlene zaradi pomanjkanja dela že pred dvema mesecema razporedili na skrajšani delovnik, vendar do danes niso dobili jasne informacije, ali bodo zanje tudi prejeli obljubljeno pomoč države.
Do začetka prejšnjega tedna so tako na zavodu za zaposlovanje prejeli 3416 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila za 8522 zaposlenih. "Vloge delodajalcev so trenutno v postopku obravnave," so nam pojasnili na zavodu. Do zdaj so zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev zavrnili 14 vlog delodajalcev. Čeprav o ostalih vlogah še niso odločali, podjetjem ne kaže nič dobrega.
Preberite še:
Nov šok za podjetnike: vračati morajo tudi letošnjo pomoč
Pogoj, pod katerim do denarja ne more nihče
Kje se je zapletlo? Z zadnjim interventnim zakonom se je vlada odločila za ukinitev ukrepa čakanja na delo, na pobudo gospodarstva pa podaljšala ukrep skrajšanega delovnega časa. Pri tem je povračilo države omejila s polovico povprečne mesečne plače za leto 2020, torej okoli 928 evrov na zaposlenega. Do sredstev so upravičeni delodajalci iz vseh dejavnosti, ki najmanj 10 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Za ta namen je šlo v zadnjem letu dni 56 milijonov evrov. Za obdobje od julija do septembra pa so predvideli dodatnih 20 milijonov evrov.
Toda v novo shemo je vlada dodala pogoj, po katerem je do državnega denarja upravičen tisti delodajalec, ki "mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti". To pomeni, da bi ga lahko delodajalci dobili le, če bi še vedno veljale tehnične omejitve iz časa epidemije: omejitev kvadrature, razmak miz in druge. Ker so bile že pred časom odpravljene, tega pogoja, ki ga v preteklih obdobjih ni bilo, danes praktično ne izpolnjuje več nihče.
Na to je vlado opozarjalo več gospodarskih združenj. Poudarjala so, da na poslovanje ne vplivajo le tehnične, ampak tudi zdravstvene omejitve (izpolnjevanje pogoja PCT), česar PKP9 ne upošteva. Prav tako bi bilo po njihovem treba upoštevati epidemiološke razmere v tujini in pogoje za prehajanje meja.
Preberite še:
Vsakega državljana je država zadolžila že za 20.000 evrov
Ministrstvo: Podjetja bi morala sama spremljati odloke
Opozorila so se izkazala za upravičena:
- delodajalci so tako na skrajšani delovni čas prešli že 1. julija.
- vloge za povračilo nadomestila so na zavod za zaposlovanje pošiljali od 14. julija.
- toda že po nekaj dneh je prišlo do zmede, saj na zavodu niso vedeli, komu sploh lahko odobrijo pomoč. Nihče od predstavnikov vlade jim namreč ni povedal, katere so dejavnosti, ki imajo "omejeno ali onemogočeno delovanje".
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, naj bi zavodu vztrajno odgovarjali le, da teh seznamov nimajo in da bi morali delodajalci sami spremljati odloke in vedeti za omejitve. 21. julija, teden dni po uveljavitvi PKP9 in ko so zaposleni oddelali že skoraj tri tedne skrajšanega delovnega časa, so na ministrstvu za delo objavili dodatna pojasnila. Delodajalce so opozorili, da varnostni ukrepi za omejevanje širjenja okužb in zahteva po izpolnjevanju PCT pogojev (na primer za zaposlene ali za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej, ne štejejo za omejitev, po kateri bi bili upravičeni do povračila denarja za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.
Šele v drugem tednu avgusta so delodajalci prejeli poziv zavoda k dopolnitvi vloge, v katerem jih ta obvešča, da je njihova vloga nepopolna. Pozval jih je, da iz seznama izberejo predpis vlade, na podlagi katerega je opravljanje dejavnosti omejeno. To bi morali storiti najkasneje v osmih dneh, drugače bodo njihovo vlogo zavrgli.
Da so jih pozvali k dopolnitvi vlog, so potrdili tudi na zavodu. "Šele na podlagi vseh podatkov bo lahko zavod odločal o prejetih vlogah v skladu s sprejeto zakonodajo," so pojasnili. Poziv je do sedaj prejelo okoli 1600 delodajalcev, torej vsak drugi, ki je oddal vlogo.
Preberite še:
"Kaj nas uči država? Ne dela, ampak goljufanja"
"Skrajšan nateg delodajalcev in delavcev"
"Žalostno je to, da smo delodajalci vse pravilno in pravočasno oddali in izpolnili vloge ter razporedili delavce na skrajšani delovni čas. Ministrstvo za delo, zavod za zaposlovanje in ministrstvo za gospodarstvo pa so se šele zadnje tedne dogovarjali, katere so sploh gospodarske dejavnosti, katerih opravljanje je onemogočeno ali omejeno s predpisom vlade," je poudaril eden od podjetnikov, ki je želel ostati neimenovan.
"S spretnim manevrom, češ da ste oddali nepopolno vlogo, so žogico vrnili delodajalcem. Čas teče, delavci pa delajo po skrajšanem delovnem času. In kaj storiti, če bo zavod nekje v prvih mesecih septembra, če sploh, odločil, da nekemu delodajalcu ne pripada subvencija? Ali naj potem svojemu delavcu napišemo več kot 20 dni dopusta, da se pokrije razlika med štiri- in osemurnim delovnim časom? Ali ga preprosto odpustimo, ker zanj ni dela?" se je vprašal. Opozoril je, da gre pri skrajšanem delovnem času za "skrajšan nateg delodajalcev in delavcev".
Takoj po uveljavitvi PKP9, ko so delodajalci že lahko oddali vlogo na zavod, ministrstvo ali zavod nikjer nista navedla, da je treba iz kakršnegakoli seznama izbrati predpis, saj portal za delodajalce takšne informacijske rešitve takrat sploh ni vseboval. Dodali so jo šele v začetku avgusta.
