Slovenska politika se v teh dneh ukvarja z vprašanjem, kako je zadnja pokojninska reforma iz leta 2012, ki jo je pripravila tedanja koalicija pod vodstvom SDS, vplivala na pokojnine in ali so upokojenci zaradi nje danes na slabšem.
Povod za ogorčenje v SDS so bile izjave premierja Roberta Goloba po protestu, ki ga je pred tednom dni organiziral nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar, na njem pa je kot glavni govorec nastopil Janez Janša. Golob je namreč dejal, da problemi upokojencev izhajajo iz leta 2012, "ker jim je tista vlada v resnici znižala njihov položaj".
Nasprotno trdijo v SDS. Po njihovem Janševa vlada decembra 2012 ni znižala pokojnin, ampak naj bi tedaj sprejeti zakon (ZPIZ-2) "dejansko zaustavil dotedanje padanje pokojnin". Svoj prav bodo dokazovali v interpelaciji proti vladi, ki se bo očitno vrtela le okrog nekaj izrečenih povedi.
Zato smo preverili, kaj se je pred 13 leti v resnici zgodilo, kaj so prinesli ukrepi takratne Janševe koalicije in kaj se je zgodilo s pokojninami.
Preberite še:
Kdo vam laže? Pavel Rupar. #analiza
Po letu 2012 se je povprečna pokojnina še tri leta zniževala
Številke so jasne. Iz statističnih pregledov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je razvidno, da je v letu 2012 povprečna bruto starostna pokojnina znašala nekaj manj kot 618 evrov, neto znesek pa je bil dobra dva evra nižji.
To je bil čas, ko je bila Slovenija v recesiji, njeno zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih pa že močno oteženo. Že od konca leta 2013 pa se je znova začelo obdobje gospodarske rasti. Toda kljub temu se pokojnine v tistem času niso zviševale. Ravno nasprotno, celo nekoliko so padle.
V letu 2013 se je tako znesek povprečne bruto pokojnine obdržal pri 618 evrih, leto pozneje pa je bil celo za en evro nižji. Najnižjo točko je dosegel v letu 2015, torej v letu, ko je Slovenija že dosegla skoraj triodstotno gospodarsko rast. Takrat je povprečna starostna pokojnina znašala vsega 613 evrov bruto. V teh številkah sicer niso upoštevani letni dodatki, ki pridejo do izraza pri najnižjih pokojninah.
Med letoma 2013 in 2015 se je število prejemnikov starostnih pokojnin zvišalo za 15.400. To je enako številu prebivalcev občine Postojna. Med novopečenimi upokojenci je bila večina prejemnikov podpovprečnih pokojnin. Tako je bilo kar 6.350 več tistih, ki so dobili med 400 in 500 evrov bruto. Še okoli 4.900 ljudem so odmerili zneske v višini med 500 in 600 evrov bruto.
Preberite še:
Ko je Janša govoril na shodu, je generalni sekretar SDS sestankoval z Rastoderjem
Odmerne odstotke je zniževala Ropova reforma
Starostne pokojnine so se opazneje začele zviševati šele po letu 2017, torej tik pred koncem mandata vlade Mira Cerarja. Kaj se je dogajalo v letih pred tem? In kdo je – če uporabimo sedanjo retoriko - pustil upokojence na cedilu?
Število prejemnikov najnižjih starostnih pokojnin v letu 2012
Za lažje razumevanje zgodbe se je treba vrniti v leto 1999, ko je vlada pokojnega Janeza Drnovška zaradi javnofinančnih pritiskov na pokojninsko blagajno sprejela prvo pokojninsko reformo (ZPIZ-1). Ta je močno zmanjšala razmerje med pokojnino in plačo, torej delež povprečne neto pokojnine v povprečni neto plači, ki odločilno vpliva na življenjski standard upokojene generacije.
Število prejemnikov najnižjih starostnih pokojnin v letu 2015
To je za nove upokojence, ki jim resda ni bilo treba delati dlje, pomenilo manj denarja iz javne blagajne. Razlog: reforma je uvedla vsakoletno postopno nižanje odmernih odstotkov, zaradi česar so se realne pokojnine v obdobju 2000-2012 z vsakim letom znižale.
Preberite še:
Počilo v stranki Pavla Ruparja: kam so izginile donacije upokojencev
Sesuli Pahorjevo reformo, a zagodli novim upokojencem
Problema padanja odmernih odstotkov se je lotila šele vlada Boruta Pahorja, ki je nasledila prvo Janševo vlado v času svetovne finančne in gospodarske krize. Pripravila je reformo, ki je zaradi nasprotovanja koalicije SDS in sindikatov leta 2011 padla na referendumu.
Sledila sta padec Pahorjeve vlade in predčasne volitve, po katerih je vlado sestavil Janša. Takoj po prihodu na oblast se je njegova vlada lotila reforme, ki je bila v večjem delu enaka Pahorjevi – tudi pri zaustavitvi padanja odmernih odstotkov.
Zakaj je torej v SDS niso podprli že prej? Uradno zaradi izključno ideoloških motivov. Beri: pokojnin borcev NOB. V Janševi stranki so namreč poudarjali, da želijo "očistiti pokojninsko blagajno socialnih transferjev" oziroma pokojnin, ki niso imele podlage v vplačanih prispevkih. Drugi, vsaj enako močan motiv je bil boj za oblast, saj so v SDS referendum videli kot zadnji žebelj v krsto takrat že razpadajoče Pahorjeve vlade.
Janševo reformo so takrat zaradi pritiskov iz Bruslja podprli tudi številni poslanci takratne opozicije, ki niso ponovili manevra SDS iz leta 2011. Toda bistvo je naslednje: namesto, da bi se padanje odmernih odstotkov ustavilo že leta 2010, se je to zaradi poteze SDS zgodilo šele leta 2013, ko je reforma začela veljati. Seveda na škodo upokojencev, ki so se še dodatna tri leta morali upokojevati z nižjimi odmernimi odstotki.
Ne reforma, Janšev ZUJF je najbolj škodoval upokojencem
Toda v vmesnem času so se pokojnine še zniževale – in to zaradi drugih ukrepov, ki jih je sprejela tedanja Janševa vlada. Istočasno je tako prišlo do podaljšanja obračunske dobe, ki se uporablja pri izračunu starostne pokojnine, in sicer z 18 na 24 zaporednih let zavarovanja. Obenem ni prišlo do zvišanja odmernih odstotkov, zaradi česar so bile pokojnine nižje.
Največ negativnih posledic za dotedanje in nove upokojence pa je bil imel zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Tega so leta 2012 kot ključni varčevalni ukrep države sprejeli poslanci koalicije (SDS, NSi, DeSUS) in to brez glasov opozicije. Eno glavnih, če ne največje breme, so nosili prav upokojenci.
Kdo je v državnem zboru leta 2012 podprl ZUJF:
ZUJF je v letih 2013 in 2014 zamrznil usklajevanje pokojnin z rastjo plač in ceno življenjskih potrebščin. Ob ta denar pa upokojenci niso bili le v omenjenem obdobju, ampak tudi v vseh prihodnjih letih. Tudi pozneje so se namreč pokojnine usklajevale na nižji osnovi. To je pomenilo, da so pokojnine močno zaostale v razmerju s plačami.
Istočasno je ZUJF predvidel "prisilno upokojevanje" javnih uslužbencev, ki so izpolnjevali pogoje za starostno upokojitev. S tem so zniževali število zaposlenih v javnem sektorju, a hkrati dodatno obremenili pokojninsko blagajno. In vsi ti ljudje so morali v pokoj pod slabšimi pogoji.
Varčevanje na upokojencih je pozneje prekinila šele Cerarjeva vlada, ki je ponovno začela z usklajevanjem pokojnin.
