Marine Le Pen, vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor, je več tednov skrivala, kdo financira njeno predsedniško kampanjo, s katero bo izzvala dosedanjega predsednika Emmanuela Macrona. Zdaj je jasno, da je denar prišel z Madžarske.
Le-Penova, sicer odločna nasprotnica Evropske unije (EU), je v začetku letošnjega leta najela posojilo pri banki MKB, ki je v lasti madžarskih gradbenih mogotcev Lőrinca Mészárosa in Lászla Szíjja, najljubših oligarhov Viktorja Orbana. Po poročanju medijev je od MKB dobila 10,7 milijonov evrov, kar zanjo pomeni precejšnjo finančno spodbudo. Zaradi skrajnih stališč so ji namreč vrata francoskih bank zaprta.
Posojilo madžarske banke za financiranje predsedniške kampanje je francoska političarka prejela le nekaj mesecev po oktobrskem obisku v Budimpešti, kjer jo je sprejel Orban. Nekaj dni pred njenim obiskom v Budimpešti se je Le-Penova sestala tudi s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo. Z obema se je pogovarjala o oblikovanju evropskega zavezništva.
Z banko MKB oziroma njenimi lastniki je tesno povezan tudi propagandni aparat Janševe stranke. Pri tej banki ima odprt račun slovensko podjetje R-Post-R, ki je v lasti Petra Schatza, Orbanovega ključnega operativca za medije v Sloveniji in drugih državah. Na leto se prek njega obrne več kot štiri milijone evrov, velik del tega denarja pa konča v strankarskih medijih Nova24TV in Demokracija. Tam oglase objavljajo podjetja Mészárosa in Szíjja, ki sicer v Sloveniji ne poslujejo.
Preberite še:
Janša si z ukrajinsko kravato pere vest #kolumna
Branik pred muslimani iz severne Afrike
Orbana in Le-Penovo druži nasprotovanje EU. Tej je na predsedniških volitvah leta 2017 očitala odvečno vpletanje v notranje zadeve držav članic, predvsem na področju migracij. V šestih mesecih po zmagi na volitvah, ki je sicer malo verjetna, namerava razpisati celo referendum o izstopu iz EU. Med zadnjim obiskom na Madžarskem je EU primerjala celo z nekdanjim sovjetskim komunističnim režimom. Z Orbanom se je strinjala, da nacionalne ustave članic ne bi smele biti podrejene pravnemu redu EU.
Le Penova, ki je svojo politično kariero zgradila na poudarjanju "francoske identitete", ne skriva svoje averzije do priseljencev, predvsem muslimanov iz severne Afrike. Let 2018 je izjavila, da "izčrpavajo naše vire, zavračajo francoske vrednote in preoblikujejo našo kulturo". Pred zadnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih se je uvrstila v drugi krog, je ponavljala, da bo pred njimi zaščitila francoske meje. "Prekleto, vrnite nam Francijo nazaj," je kričala na enem od predvolilnih shodov, na katerem se je oklicala za branilko civilizacije. "Le mi smo tisti, ki lahko presodimo, kdo si zasluži postati Francoz," je govorila.
Preberite še:
Prisluhi razkrivajo: kdo financira "šefa" evropske skrajne desnice
Podpirala Ruse in nasprotovala EU
Preden se je morala Le-Penova za pomoč odpraviti k madžarskemu kolegu, je denar za financiranje političnih kampanj dobivala iz Rusije, ki ji je prav tako v interesu čim šibkejša evropska povezava.
Francoska političarka je namreč za potrebe predsedniških volitev leta 2017 najela posojilo pri eni manjših ruskih bank, povezanih s Kremljem, kar je vodilo do velikega škandala v Franciji. Marca tistega leta se je sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Že leta 2014, na lokalnih volitvah v Franciji, pa je njena stranka Nacionalni zbor dobila denar pri ruski First Czech-Russian Bank. Takrat je Le-Penova kot ena redkih v Evropi odkrito podprla priključitev ukrajinskega Krima Rusiji.
Podobne dogovore je sklepala tudi italijanska skrajna desnica. Kot smo poročali, se je Gianluca Savoini, dolgoletni tesni sodelavec Mattea Salvinija, oktobra 2018 v Moskvi sestal z ruskimi poslovneži, s katerimi se je dogovarjal o financiranju Salvinijeve politične stranke Liga z ruskim denarjem. Ta naj bi v Italijo prišel prek naftnih poslov. Le dan pred sestankom v moskovskem hotelu je Salvini obiskal Moskvo in tam izrazil nasprotovanje sankcijam EU proti Rusiji. Dober teden dni pred tem se je Salvini v Rimu sestal z Le-Penovo. Skupaj sta napovedala boj proti "sovražnikom Evrope, zaprtih v bruseljskih bunkerjih".
V Rusiji finančne podpore nista iskala le Le-Penova in Salvini, ampak tudi prvaki drugih skrajno desnih evropskih političnih strank. Vsem je skupno, da so podpirali ruske interese, nasprotovali evropskim sankcijam zaradi priključitve Krima in od znotraj rušili EU.
