Ozračje na Obali v teh vročih dneh segrevajo tudi informacije o načrtovanih poslih z eno najbolj zaželenih nepremičnin v Portorožu.
Gre za slabih 20.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem stoji centralni teniški stadion s 1.600 sedeži in 17 zunanjimi igrišči. Njegova lastnica, družba Terme Čatež, ki jo vodi Bojan Petan, je pred dvema tednoma sporočila, da je zanj našla kupca. O tem je obvestila občino Piran, ki ima za zemljišče predkupno pravico, za odgovor pa ji dala 15 dni. Ta rok se izteče v sredo.
Toda zgodba, ki močno odmeva v lokalnem okolju, ima očitno tudi ozadje. Več informacij kaže na to, da gre za nov manever Bojana Petana pri iskanju poti iz finančnih težav skupine DZS, pod katere okrilje sodijo tudi Terme Čatež. Nihče tako ne ve, ali so v tej družbi res našli kupca, ki bi za teniški kompleks v Portorožu plačal ceno (4,7 milijona evrov), precej višjo od vseh dosedanjih ponudb. Prav tako ne, ali so v Termah Čatež že podpisali pogodbo o nakupu, ali pa so prejeli le ponudbo. Jasno je le, da želijo občino Piran spraviti v časovno stisko, s katero bi od nje izsilili skoraj pet milijonov evrov. Pri tem računajo tudi na strah lokalne skupnosti, ki že ima slabe izkušnje z nekaterimi zasebnimi lastniki ključnih lokacij v Portorožu.
Preberite še:
Vizjak Petanu: "Našli bomo sodnika, ki ga bomo stisnili za jajca"
Ali skrivnostni kupec sploh obstaja?
Teniški kompleks v Portorožu, ki bo letos gostil ženski turnir serije WTA, je bil vrsto let v lasti bližnje Marine Portorož. To je več kot 20 let lastniško obvladoval Petanov DZS. Lani jo je po več neuspelih poizkusih prodaje, ki so jih zahtevale banke in drugi upniki, kupil investicijski sklad Cirus 1. Pred tem je Marina Portorož na Terme Čatež prenesla omenjeni teniški kompleks, ki je bil vrsto let v najemu podjetja Marina SR. Obvladujeta ga solastnika Casinoja Portorož, Mitja Peternel in ljubljanski kralj betona Rok Furlan.
Gre za zemljišče, ki po prostorskem načrtu spada med površine, namenjene oddihu, rekreaciji in športu. Tudi zato ga do zdaj v Termah Čatež, ki sodi pod okrilje skupine DZS, niso uspeli prodati po želeni ceni. Po naših informacijah je najvišja ponudba za teniški kompleks, ki so jo prejeli, znašala 3,5 milijona evrov. Nato je sredi junija prišlo do preobrata. Kar naenkrat je odjeknila novica, da so v Termah Čatež našli kupca, ki naj bi prihajal s Hrvaške. Za teniški kompleks, ki v lokalni javnosti velja za slabo vzdrževanega, celo zanemarjenega, naj bi bil pripravljen plačati kar 4,7 milijona evrov.
Za občino, ki jo vodi Đenio Zadković, se je začela tekma s časom. Lokalno prebivalstvo se je zbalo, da bodo do teniškega kompleksa prišli špekulanti ali investitorji, ki ga bodo porušili. Zdelo se je, da vse niti v tej igri drži Petan. Toda v uredništvu necenzurirano.si smo pridobili dokumentacijo, ki so jo Terme Čatež minuli teden poslale na občino Piran. V njej ni mogoče najti nobenih konkretnih podatkov o poslu: ne datuma ponudbe ali sklenitve prodajne pogodbe, imena kupca, cene in drugih pogojev dogovora. Iz Term Čatež so občino obvestili le, naj jim kupnino nakaže v dveh obrokih. Prvih 460.000 evrov bi tako občina morala plačala do konca septembra, preostale več kot štiri milijone evrov pa do februarja prihodnje leto.
Preberite še:
"Kravje kupčije" z nepremičninami v občini Izola
Dokumenti: kaj bi Petanovi sploh prodali občini
Kar je najpomembneje, dokumenti razkrivajo, kaj v resnici prodaja Petan – in česa ne. Terme Čatež tako v odkup ponujajo zgolj površine teniških igrišč, ne pa tudi pripadajočih zemljišč, prek katerih je mogoče dostopati do teh igrišč. Prav tako ni na prodaj del zemljišč, na katerih sta nujna infrastruktura, namenjena vzdrževanju igrišč, in parkirišče. Je skrivnostni kupec, s katerim operira Petan, res tako naiven, da bi za skoraj pet milijonov evrov kupil le teniška igrišča, na katerih ne more graditi ničesar? Ali pa v Termah Čatež sosednja zemljišča hranijo za druge projekte, med katerimi se najglasneje omenja gradnja trgovskega centra Spar?
Pojasnil iz Term Čatež včeraj nismo dobili. O uveljavitvi predkupne pravice bo piranski občinski svet razpravljal naslednji teden. "Zagotovo je treba reagirati, saj ni v interesu okolja, da Portorož športne površine izgubi. Toda najprej je treba opraviti cenitve in skrbni pregled, vključiti pravnike in videti, kaj bo s ceno, ki je visoka," nam je pojasnil Robert Krajnc, podpredsednik piranske SD, ki jo vodi poslanka Meira Hot.
Leta 2018 se je Meira Hot kot tedanja podžupanja znašla na udaru kritik opozicije zaradi poravnave o ureditvi razmerij med občino in Marino Portorož. Kaj zdaj meni o Petanovi ponudbi? "Stališča do predkupne pravice še nismo zavzeli. Pred sejo občinskega sveta bomo imeli predsedstvo, na katerem bomo sprejeli odločitev," nam je odgovorila.
Že v preteklosti pa so se v povezavi s finančnim holdingom DZS, ki ga obvladuje poslovnež iz Brežic, omenjali različni kupci in partnerji iz tujine, s katerimi nikoli ni prišlo do sklenitve konkretnih poslov. Omenimo le dva. Leta 2006 so iz DZS sporočili, da so z nemškim založniškim koncernom WAZ podpisali dogovor o ustanovitvi skupnega založniškega podjetja, na katerega bo družba prenesla svoj večinski delež v časopisni družbi Dnevnik. Deset let pozneje pa je DZS na spletnem portalu ljubljanske borze objavil novico, da je neznano ciprsko podjetje Brekorio Investments oddalo 41 milijonov evrov vredno ponudbo za odkup dolgov do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež.
Preberite še:
Dokaz: Vizjakovi oškodovali državo za najmanj 36 milijonov evrov
Usoda DZS je še vedno v rokah upnikov
Usoda DZS je sicer že dalj časa v rokah bank in drugih upnikov. Od leta 2016 je med njimi največji ameriški finančni sklad York Global Management, ki ga uprava DZS vedno znova prepriča v podaljšanje roka za vračilo posojil. Teh je po zadnjih podatkih za 135 milijonov evrov. To mu je do sedaj uspevalo s plačevanjem visokih obresti in prodajo premoženja v skupini.
Pri tem je imela ključno vlogo prav družba Terme Čatež, lastnica zemljišč v Portorožu. Ta je namreč eden od ključnih finančnih virov poslovnega sistema DZS, od katerega je lani kupila za rekordnih okoli 5,3 milijona evrov blaga oziroma premoženja. To je skoraj osemkrat več kot v letu 2020. Kaj ji je Petan prodal in pod kakšnimi pogoji, ni jasno, saj družba tega v svojem letnem poročilu ne razkriva.
DZS je sicer le 46-odstotni lastnik Term Čatež, njihov drugi največji delničar je državna Kapitalska družba (Kad), ki jo vodi Bachtiar Djalil. Že vrsto let je ujeta v lastništvu s 24-odstotnim deležem, pri čemer Terme Čatež praktično ne izplačujejo dividend. Državi se lahko Petan zahvali tudi za prej omenjeno "finančno injekcijo". Na račun turističnih bonov so namreč Terme Čatež lani ustvarile rekordne rezultate. Po podatkih Erarja so od države prejele več kot 12 milijonov evrov, ob tem pa dosegle 5,5 milijona evrov čistega dobička.
Bojanu Petanu nov mandat na čelu Term Čatež
Denar, ki pride iz Term Čatež, pa ne konča samo pri upnikih skupine DZS, ampak tudi na Petanovem bančnem računu. Trenutno je namreč predsednik uprave ali direktor kar treh družb: DZS, Term Čatež in Dnevnika. V DZS, kjer mu družbo v upravi dela Dejan Rajbar kot predstavnik Yorka, sta v letu 2020 skupaj prejela 228.000 evrov bruto. Na Dnevniku so Petenovi prejemki znašali 161.265 evrov bruto, v Termah Čatež pa 144.000 evrov bruto oziroma več kot 100.000 evrov neto. Nadzorni svet Term Čatež mu je sicer pred 14 dnevi podelil Petanu nov, petletni mandat, ki se začne z avgustom.
