Slovenske šole so v četrtek prejele okrožnico, s katero na ministrstvu za izobraževanje preverjajo, ali so se dijaki srednjih šol in učenci zadnjega triletja osnovnih šol s hitrimi testi pripravljeni samotestirati na novi koronavirus. S tem so izzvali buren odziv ne le staršev, ampak tudi ravnateljev, ki temu nasprotujejo.
Na spletu tako že kroži peticija, ki jo je včeraj do 18. ure podpisalo več kot 12.000 ljudi. V civilni iniciativi Otrok ne damo sporočajo, da ne bodo dovolili samotestiranja otrok. Opozarjajo, da "šola dokazano ni in ne more biti generator okužb, zato je testiranje otrok prekomeren in neustaven ukrep, ki posega v najgloblje pravice otrok, ki jim mora biti zagotovljena nedotakljivost človeške, telesne in duševne celovitosti".
Do samotestiranja ima zadržke tudi stroka. Zakaj?
1) Do sedaj so hitre teste praviloma izvajali usposobljeni zdravstveni delavci, ki so pozitivne pošiljali še na bolj zanesljive PCR teste in rezultate sproti vpisovali v informacijski sistem. Zdaj tega ne bo več.
2) Pri otrocih oziroma njihovih starših je bistveno večja možnost napačne uporabe testa in napačnega odčitavanja rezultatov.
3) Poleg tega hitri testi zanesljivo potrdijo okužbo največ 24 ur pred začetkom simptomov. Če jih bodo otroci opravili v nedeljo zvečer, bodo negativni rezultati že v torek brezpredmetni.
"Zelo majhna korist bo od samotestiranja. Še posebej ob dejstvu, da je razširjenost koronavirusa v šolah nizka. Bolj gre za dajanje vtisa, da nekaj delamo," nam je dejal strokovnjak za hitre teste, ki je želel ostati neimenovan.
Preberite še:
Boj strokovnjakov s 'strokovnjaki' #kolumna
Bodo šole zaprte še za teden dni dlje?
S samotestiranjem v srednjih in osnovnih šolah bi po informacijah z ministrstva za zdravje začeli v ponedeljek, 19. aprila. Šole in dijaki bi pred tem prejeli vsa navodila in videogradiva. Izobraževanja bi bila v petek, 16. aprila. "Testiranje bo prostovoljno, predvidoma naj bi se začelo v drugi polovici aprila," so nam potrdili na ministrstvu za zdravje.
"Testiranje, ki ga izvajajo za zaposlene in pedagoške delavce, poteka pod zdravstvenim nadzorom, zato si ne predstavljamo, kako bodo to izvedli brez navodil dijakom. Naj pa ne prelagajo tovrstnega bremena zopet na šole," je včeraj dejala predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour.
Pri teh načrtih se zapleta. Po naših informacijah so prvotno načrtovali, da bi samotestiranje potekalo v okviru pilotnega projekta, torej na manjšem številu ljudi. A zaradi hitrega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom so ga preskočili in se odločili za takojšnjo uvedbo množičnega samotestiranja v šolah. Te bodo zaprte vsaj do 11. aprila, saj je do takrat v veljavi najnovejši "lockdown". Toda pozor: če bo samotestiranje pogoj za vrnitev dijakov in starejših učencev v šole, bi to v resnici pomenilo, da bodo šole zaprte vsaj teden dni dlje, torej vsaj do 19. aprila.
Še vedno obstaja velika možnost, da samotestiranja v šolah sploh ne bo. Na ministrstvu za izobraževanje namreč še čakajo na oceno o tem, koliko dijakov in učencev se je sploh pripravljeno samotestirati. Če bi se zanj odločilo samo nekaj odstotkov dijakov in učencev, ga bodo na ministrstvu po naših informacijah preklicali. Vsi dijaki in učenci, ki bi bili med samotestiranjem pozitivni, bi sicer morali opraviti še kontrolni molekularni PCR test na covid-19. To bi lahko dijake in učence dodatno odvrnilo od sodelovanja. Preverjanje z zanesljivejšimi PCR testi je država uvedla sredi februarja, saj so hitri antigenski testi, kupljeni pri podjetju Majbert Pharm, dajali nenavadno veliko število lažno pozitivnih rezultatov. Zaradi tega so bili številni ljudje neupravičeno poslani v izolacijo.
Preberite še:
Nov fiasko: stotine ljudi v izolacijo z lažnim hitrim testom
Spet zamude pri nabavi testov
Samotestiranje zamuja tudi zato, ker država ni pravočasno kupila ustreznih hitrih testov. Po naših informacijah na ministrstvu za zdravje v kratkem pričakujejo več sto tisoč testov, ki naj bi bili primerni tudi za samotestiranje. Kdor se bo testiral sam, si brisa ne bo vzel iz nosnožrelnega predela, temveč iz nosu. Uporaba teh testov naj bi bila enostavna, njihovo odčitavanje pa primerljivo s testom za ugotavljanje nosečnosti.
Kdo je proizvajalec teh testov, koliko jih je država kupila in po kakšni ceni, še preverjamo. Po naših informacijah pa bodo v Slovenijo prišli v okviru skupnega evropskega naročila, ki se je zaključilo konec februarja. Takrat naj bi nekatere države članice že podpisovale pogodbe z izbranimi dobavitelji. Slovaška je na primer kupila 20 milijonov hitrih testov Roche, za katere je plačala 74 milijonov evrov.
Pred začetkom samotestiranja pa imajo na ministrstvu za zdravje še en velik problem. Po dostopnih podatkih nobeden od hitrih testov še ni dobil dovoljenja evropskih nadzornih organov za izvajanje samotestiranja. V Sloveniji bi se dobavitelj moral obrniti na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Običajno postopki odobritve trajajo tri mesece, v tem času pa preverijo, ali se ta metoda lahko varno uporablja pri pacientih.
Kako se lahko potem ljudje v Nemčiji, Avstriji in na Češkem že samotestirajo? Po naših informacijah so v teh državah zaobšli predpise in sprejeli poseben odlok. Testiranje s hitrimi testi so izenačili s testi za preverjanje ravni glukoze, ki ga lahko ljudje izvajajo sami. Enako pot bo morala ubrati slovenska vlada, saj bo v nasprotnem primeru tvegala, da bo testiranje zaradi neustreznih hitrih testov zaustavila inšpekcija.
Preberite še:
Lažno pozitivni v statistikah, zaradi katerih zapirajo šole
Sanolabor premagal fante z rajskih otokov
Ministrstvo za zdravje je za dobavo hitrih antigenskih testov za množično testiranje prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom izbralo podjetje Sanolabor. Ta je med 22 podjetji, ki so se potegovala za ta posel, oddal najnižjo ponudbo. Sanolabor je ponudil ceno 1,37 evra za test, kar pomeni, da bo država za milijon testov plačala 1,37 milijona evrov. Predvidena je nabava okoli 50.000 testov na teden, pri čemer bo moral Sanolabor celotno naročilo izpolniti najpozneje do 1. decembra. To pomeni, da bodo prve dobave prišle šele poleti.
Sanolabor je premagal tudi podjetje Majbert Pharm v lasti Klemna Nicolettija in Alana Amadeja Eferla, ki je bil pripravljen hitre teste dobaviti za 1,65 evra. To je precej manj od tega, kar je ponudil na prvem razpisu. Takrat je državi pol milijona hitrih testov za potrebe množičnega testiranja prodal za nekaj manj kot dva evra. Na hitre teste kitajskega proizvajalca UD-Bio so pozneje leteli številni očitki o neustreznosti in slabi kakovosti.
