Že vse od začetka stavke zdravniškega sindikata Fides v javnosti krožijo informacije, da nekateri njegovi člani v javnih bolnišnicah delajo največ toliko, da izpolnijo minimalne zahteve, še precej več kot prej pa v zasebnih ambulantah, kjer zaslužijo dodatno plačo.
V uredništvu necenzurirano.si smo se zato odločili preveriti, ali to drži. Analizirali smo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki javno objavlja podrobne številke o tem, kaj, kdaj in kje posamezni zdravniki opravljajo zdravstvene storitve. Gre samo za storitve, ki jih plačuje javna zdravstvena blagajna, torej jih opravljajo le zasebne klinike s koncesijo. Te podatke smo križali s podatki o zaposlitvi zdravnikov, ki obenem delajo za javne in zasebne zavode. Pridobili smo jih od javnih bolnišnic.
Kaj smo ugotovili? Da so nekatere največje zasebne klinike že v januarju, torej v prvem mesecu stavke, zabeležile rekordno število obravnav. To jim je v pomembni meri uspelo s pomočjo zdravnikov, redno zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Tam pa so v zadnjih tednih zaradi stavke začeli pacientom odpovedovati operacije, posege in preglede.
V prihodnjih dneh bomo podrobneje predstavili, kaj se je med stavko dogajalo v največjih zasebnih klinikah s koncesijo. Za prvi primer smo izbrali Artros, enega največjih ortopedskih centrov v državi, ki sta ga pred dvema desetletjema ustanovila Martin Mikek in Mohsen Hussein.
Poslovni rezultati Artrosa
Preberite še:
Novi rekordi zasebnih klinik: med zmagovalci tudi Marko Bitenc
Prvi mesec stavke rekorden za znano kliniko
Januarja letos so tako v Artrosu zabeležili rekordno število ortopedskih obravnav oziroma posegov. Teh je bilo za tretjino več tako v primerjavi z decembrom 2023 kot istim obdobjem lani. Ne le, da stavka ni pustila nobenih posledic na delu te klinike. V resnici je bilo obratno: v Artrosu še nikoli pred tem niso opravili toliko storitev, ki jih je plačala javna zdravstvena blagajna.
V ljubljanskih in novomeških prostorih Artrosa, ki ima več kot 20 zaposlenih, je v tem času delalo najmanj devet specialistov ortopedije iz javnih bolnišnic v Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti, Celju, Valdoltri ... Vsi od prvega do zadnjega imajo še status samostojnega podjetnika, prek katerega delajo za zasebno kliniko. Nekatere od njih je bilo v Artrosu mogoče najti tudi v dopoldanskem času ali celo ob dneh, ko tam vsaj uradno niso imeli ambulante.
Spet drugi so bili po podatkih javne zdravstvene blagajne pri popoldanskem delu precej bolj produktivni kot pri popoldanskem. V Artrosu so opravili precej večje število obravnav oziroma posegov kot v matičnih ustanovah. Pri tem velja opozoriti, da iz podatkov ZZZS ni mogoče ugotoviti zahtevnosti obravnav. Tako ni mogoče izključiti možnosti, da so zdravniki v zasebni kliniki opravljali lažje, manj zahtevne obravnave, težje posege pa dopoldne v javnem zavodu.
Prav tako ni mogoče preveriti, ali je kdo od teh zdravnikov ob zaostrovanju Fidesove stavke umaknil soglasje za nadurno delo in v javni bolnišnici oddelal zgolj toliko ur, kot bi jih moral po pogodbi o zaposlitvi. Teh podatkov namreč njihovi delodajalci večinoma ne želijo razkriti.
Preberite še:
Koliko manj med stavko delajo šefi Fidesa
Več delali za zasebnike kot pred začetkom stavke
Toda nesporno drži, da je večina teh zdravnikov po začetku stavke v Artrosu opravila več storitev kot pred tem. Devet zdravnikov, zaposlenih v javnih bolnišnicah, je januarja letos v Artrosu opravilo skupno 469 obravnav:
- pred stavko v povprečju skoraj 21 na delovni dan,
- po začetku stavke pa več kot 23 na delovni dan. Že 15. januarja, na prvi dan stavke, so bili v Artrosu trije zdravniki, ki so skupaj opravili več kot 60 obravnav oziroma posegov.
Po zakonodaji bi sicer morali zdravniki v javni ustanovi, kjer so zaposleni, opraviti 40 rednih ur dela na teden in nekateri še dežurati osem ur. Nadzora, ali se tega držijo, po naših informacijah ni. Delo drugod pa ne sme presegati osem ur na teden. To pomeni, da bi lahko popoldne ali v prostem času v zasebni kliniki naredili največ 20 odstotkov tega, kar delajo v redni službi.
Ortopedske obravnave zdravnikov v Artrosu po posameznih dneh
Statistika ZZZS sicer ne beleži določenih obveznosti, ki jih imajo zdravniki, na primer dežurstva. Obenem pa ne zaznava samoplačniških storitev. To pomeni, da bi lahko ortopedi, kardiologi ali radiologi v različnih zasebnih klinikah opravili nekajkrat več storitev, kot bi jih smeli, pa tega njihov delodajalec ne bi mogel vedeti. Kaj šele, da bi jih za to sankcioniral.
Preberite še:
Fidesova trdnjava: pri zasebnikih največ delajo zdravniki iz Celja
V zasebni kliniki uradno enkrat na 14 dni, v resnici večkrat
Med vsemi, ki sodelujejo z Artrosom, najbolj izstopa Matevž Krašna, specialist ortopedske kirurgije, ki je 100-odstotno zaposlen v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Glede na uradni urnik Artrosa tam opravlja koncesijske preglede ob sredah vsakih 14 dni, in sicer v popoldanskih urah.
Toda podatki ZZZS kažejo drugačno sliko. Od 15. do 31. januarja je bil tako v Artrosu prisoten najmanj šestkrat. V celotnem mesecu je opravil 96 obravnav, le eno manj kot v matični ustanovi. Ali je tam opravljal še kakšne samoplačniške storitve, ni znano. Ob tem je sicer v Valdoltri zabeležil še 13 operacij oziroma primerov akutnih bolnišničnih obravnav s področja ortopedske kirurgije. Čakalna doba pri njem v Valdoltri sicer pod stopnjo nujnosti "redno" znaša sedem mesecev, pod "hitro" pa šest mesecev.
Izstopa tudi David Martinčič, specialist ortopedske kirurgije iz ortopedske klinike UKC Ljubljana. V svoji matični ustanovi poleg operacij večinoma opravlja rentgene, in sicer nekajkrat tedensko. Medtem v Artrosu dela enkrat tedensko. V januarju je na koncesijo opravil 61 ortopedskih obravnav, kar je tretja najvišja številka med vsemi zunanjimi sodelavci. Samoplačniške storitve pa opravlja še v štirih drugih zasebnih klinikah: MD Medicina, Medicointerna, Arbor Mea in Orthops.
Za Artros dela tudi ortopedski kirurg Jure Tumpej, ki je 80-odstotno zaposlen v Splošni bolnišnici Novo mesto. Tam je januarja opravil 92 obravnav, v Artrosu in Železniškem zdravstvenem domu, kjer prav tako dela, pa 161.
Artros je sicer največjo rast dosegel leta 2022, ko je na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, sicer ortopedskega kirurga, začel veljati interventni zakon za krajšanje čakalnih vrst. Ta je pomemben kos pogače iz javne zdravstvene blagajne odrezal zasebnim klinikam. Artros je še istega leta zabeležil kar 40 odstotkov več ortopedskih obravnav oziroma posegov. Ustvaril je rekordnih, več kot pet milijonov evrov prihodkov in kar 1,3 milijona evrov čistega dobička. Rezultatov za leto 2023 še ni na voljo, po podatkih ZZZS pa so v tem ortopedskem centru opravili še za 24 odstotkov več obravnav.
