Slovenijo je sodelovanje v misiji zveze Nato v Afganistanu stalo dobrih 53 milijonov evrov. Naša vojska ob umiku iz države, ki je od prejšnjega tedna po 20 letih spet skoraj v celoti prešla v roke Talibanov, za seboj ni pustila orožja in streliva. Ministrstvo za obrambo pa želi iz Afganistana rešiti dva sodelavca Slovenske vojske in njuni družini.
To so ključni poudarki iz daljšega odgovora na več vprašanj v zvezi z delovanjem Slovenske vojske v Afganistanu, ki smo jih včeraj dobili od ministrstva za obrambo. Tam so prepričani, da je Slovenija z vojaškim delovanjem v tej azijski državi državi izpolnila svoje "obrambne in zunanjepolitične interese". Razkrili so tudi, da so se "prek dogovorov z zavezniškimi državami" vključili v reševanje dveh preverjenih sodelavcev Slovenske vojske z družinama, ki nista izkoristila možnosti varnega umika v okviru italijanske vojske do konca letošnjega maja.
"Odzvali smo se njihovi prošnji za pomoč. Ena družina naj bi bila kmalu na poti v Slovenijo, za drugo se aktivno išče najvarnejša pot. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi urejamo tudi njihov status v Sloveniji," so pojasnili na ministrstvu. Medtem do nadaljnjega v Afganistanu ostaja še en slovenski državljan, ki po neuradnih podatkih RTV Slovenija dela kot varnostnik za misijo Evropske unije. Dva, ki sta delala za zasebnike, sta državo že v torek uspela zapustiti z ameriškim letalom, ki je letelo v Katar.
Večina denarja šla za plače vojakov
Slovenska vojska je v mednarodnih operacijah v Afganistanu sodelovala od leta 2004 do maja letos. Stroški njenega delovanja znašajo približno 50 milijonov evrov, pri čemer je šla večina tega denarja za plače pripadnikov Slovenske vojske.
Njeno delovanje v tej državi je mogoče razdeliti na dve časovni obdobji. Med letoma 2004 in 2014 je 1273 njenih pripadnikov sodelovalo v operaciji Isaf (Mednarodne varnostne sile za pomoč). 21 slovenskih kontingentov je v 11 letih opravljalo različne naloge: izvidovanje, varovanje, mentoriranje in svetovanje, v zadnjem letu pa tudi specialno delovanje. Zagotavljali so podporo v različnih poveljstvih in ravneh ter na različnih področjih: od pehote in inženirstva do specialnega usposabljanja, financ in izobraževanja.
Nato se je začela nova misija Odločna podpora, v kateri je zveza Nato nadaljevala z usposabljanjem, svetovanjem in pomočjo afganistanskim varnostnim silam in ustanovam. Odločitev o tem je novembra 2014 sprejela vlada Mira Cerarja. Predvideno je bilo sodelovanje do deset pripadnikov Slovenske vojske z možnostjo rotacij. Od začetka maja 2015 do 20. maja letos, ko se je končala misija, je bilo v Afganistanu še skupno 89 pripadnikov Slovenske vojske v 13 kontingentih. Pri urjenju pripadnikov afganistanske vojske, ki je še pred zasedbo Kabula razpadla, je od leta 2014 skupaj sodelovalo 1362 pripadnikov Slovenske vojske. V vsem tem času so bili njeni pripadniki vpleteni v tri večje incidente, na srečo brez smrtnih žrtev.
Talibanom pustili televizijo, tiskalnik in sušilni stroj
Še več kot tri milijone evrov je Slovenija med letoma 2016 in 2020 vplačala v tako imenovani Skrbniški sklad za Afganistansko nacionalno vojsko, namenjen pomoči obrambnim in varnostnim silam v tej državi. Zadnji obrok bi morala po dogovoru med članicami zveze Nato nakazati leta 2024, a se bodo plačila po talibanskem prevzemu oblasti ustavila.
Med letoma 2008 in 2014 je pa je naša država sodelovala tudi pri 60 projektih na področjih razvoja visokošolskega izobraževanja, veterine in lepih umetnosti, šolstva, zdravstva ter opolnomočenja žensk, za kar je porabila 320.000 evrov. Med drugim je izbranim študentom in profesorjem fakultete lepih umetnosti v Heratu, tretjem največjem mestu v Afganistanu, omogočila izobraževanje v Sloveniji. Veterinarja iz Slovenije sta učila lokalne veterinarje o pravilni uporabi cepiv ter cepila živali na terenu.
Da se Nato umika iz te države, je bilo jasno 14. aprila letos. Takrat so članice zveze, tudi Slovenija, potrdile skupen umik. Po načrtih ZDA naj bi se to zgodilo do 11. septembra, natanko 20 let po terorističnih napadih. Toda nepričakovano hitro napredovanje Talibanov in osvojitev vseh večjih mest, vključno z glavnim mestom Kabulom, je te načrte prestavila za mesec dni. Zadnji pripadniki slovenske vojske so se iz Afganistana vrnili že 20. maja letos.
Kljub informacijam, da je zaradi nagle evakuacije ameriških, nemških in drugih tujih vojakov za njimi ostala ogromna količina orožja, streliva, vozil in druge vojaške opreme, na ministrstvu zagotavljajo, da je Slovenija že ob zaključku svojega delovanja v "svetovalni misiji Nata umaknila iz Afganistana vse svoje orožje in strelivo". Tam je pustila nevojaško opremo, predvideno za izločitev. "Ta obsega intendantska sredstva, potrošni in drobni inventar. Na območju so tako od tehničnih sredstev ostali TV aparat, tiskalnik, LCD zaslon in sušilni stroj," so še pojasnili.
Koliko orožja iz Slovenije je padlo v roke Talibanov?
Toda pri tem velja poudariti, da je Slovenija afganistanskim varnostnim silam v preteklosti namenila večje količine orožja in streliva. Glede na to, da so Talibani osvojili veliko večino Afganistana in razorožili državno vojsko, so se dokopali tudi do orožja, ki ga je tja dobavila Slovenska vojska. Koliko ga je še v uporabi, ni mogoče izvedeti.
Tako v ZDA kot v drugih državah članicah zveze Nato, tudi Sloveniji, se zaradi epiloga posredovanja v Afganistanu zastavljajo številna vprašanja o smiselnosti in upravičenosti akcije. Talibani, ki so v zadnjih letih obvladovali predvsem manj naseljena območja, so namreč po umiku zavezniških sil hitro napredovali. Za to, da so premagali afganistansko vojsko in prevzeli oblast, so potrebovali le slaba dva tedna. Mnogi se bojijo, da se bodo spet začele krepiti Al Kaida, Islamska država in druge teroristične skupine. Njihova tarča bodo v prvi vrsti Zahodne in druge države, ki so jim v zadnjih letih poskušale onemogočiti delovanje.
Kljub temu so na ministrstvu prepričani, da sta obe operaciji, pri katerih je sodelovala Slovenija, merljivo prispevali k večji vzdržljivosti, trajnosti in zmožnosti afganistanskih obrambno-varnostnih struktur. "Omogočili sta začetek varnostnih, socialnih, družbenih, infrastrukturnih in gospodarskih reform, krepitev demokratičnih procesov in spoštovanja človekovih pravic ter napredek na področju boja proti korupciji in celovite izgradnje države," so poudarili.
Ne glede na to, da so se ti procesi zdaj dokončno zaustavili, Talibani pa že razglasili Islamski emirat, na ministrstvu poudarjajo, da je Slovenija dosegla glavni cilj, saj je dokazala, da sodi v Nato kot polnopravna članica. "Z vojaškim in civilnim sodelovanjem je Slovenija v okviru mednarodno sprejetih zavez sorazmerno prevzela del svojega bremena in odgovornosti za stabilizacijo Afganistana in partnerskih držav," so pojasnili. "Tovrstno delovanje je hkrati omogočilo krepitev znanj, izkušenj in veščin ter imelo zelo pozitivne transformacijske in tranzicijske učinke na izgradnjo zmogljivosti slovenskih oboroženih sil, profesionalnosti našil sil, nadgradnjo dvostranskih odnosov ter sodelovanja in povezljivosti z oboroženimi silami zavezniških in partnerskih držav," so poudarili.
