Vsak tretji pozitivni hitri antigenski test, opravljen med množičnim testiranjem prebivalstva v Sloveniji, je prikazal lažni rezultat.
To potrjujejo rezultati preverjanja pozitivnih hitrih testov od 13. februarja do včeraj z naknadnim PCR testiranjem, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Iz njih je razvidno, da je bilo lažno pozitivnih kar 34,4 odstotka od skupno 4464 hitrih testov, ki so pokazali okužbo s covid-19. To pomeni, da je bilo v izolaciji 1524 ljudi, ki takrat v resnici niso bili okuženi. Te osebe se je vpisalo tudi v bazo pozitivnih oseb, zaradi česar se je navidezno za krajši čas višalo število okužb (NIJZ namreč zdaj naknadno briše lažno pozitivne iz evidenc okuženih). Zdravim osebam se je odrejala izolacija, njihovim tesnim stikom pa karantena. V tem obdobju je bilo v Sloveniji opravljenih 445.215 hitrih testov.
Že ob začetku hitrega testiranja v šolstvu so se pojavljali številni primeri lažno pozitivnih rezultatov hitrih testov, ko so ljudje sami zahtevali dodatno preverjanje s PCR testi. Zadnja zgodba o državnem polomu s hitrimi testi prihaja iz Doma starejših občanov (DSO) Vič-Rudnik. Tam je bilo po naših informacijah pred dnevi na rednem hitrem testiranju lažno pozitivnih kar 50 oseb, torej tretjina vseh zaposlenih. Nihče od njih ni bil pozneje pozitiven na PCR testu, a so morali do rezultatov ostati doma.
NIJZ je ugotovil, da je bilo v prvih dneh potrjevanja, torej sredi februarja, lažno pozitivnih kar 50 odstotkov vseh hitrih testov, ki so jih vzeli v preverjanje. Ta teden je številka lažno pozitivnih mnogo nižja, nekaj nad desetimi odstotki.
Preberite še:
Država išče grešne kozle za fiasko s hitrimi testi
Nov vladni nesmisel: v vrstah za hitre teste tudi ozdraveli
Državni hitri testi bistveno manj zanesljivi
Večji del testov je bil opravljen s testi, ki jih je država kupila od podjetja Majbert Pharm. Ti podatki bi zato lahko dokazovali, da je zanesljivost testov, ki jih je država kupila od podjetja Majbert Pharm, bistveno manjša od zahtevane v razpisnih pogojih, saj znaša le 65 odstotkov. Kot je znano, bi morala biti po razpisnih pogojih za posel, ki ga je podjetje sklenilo z ministrstvo za zdravje (takrat ga je vodil Tomaž Gantar), občutljivost testov najmanj 90-odstotna, za kar je jamčil njihov kitajski proizvajalec. Tudi evropska komisija je od članic pri nabavah hitrih testov zahtevala, da morajo biti ti najmanj 80-odstotno zanesljivi.
Kako zanesljivi so v resnici državni hitri testi (Vir: NIJZ)
Klinična validacija testov Majbert Pharma, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je pokazala 85-odstotno zanesljivost oziroma verjetnost, da bodo pozitivni pri osebah, ki so resnično bolne. Pri osebah brez simptomov so testi le 60-odstotno zanesljivi, pri osebah, ki so na začetku bolezni in še niso razvile simptomov, pa 53-odstotno. To pomeni, da zaznajo zgolj vsakega drugega okuženega brez simptomov. Poenostavljeno povedano, ti hitri testi niso primerni za množično testiranje prebivalstva, ko se naključno išče okužene z virusom.
Poleg tega je vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo Klinike Golnik Viktorija Tomič že januarja povedala, da ti testi po verifikaciji NLZOH "ne ustrezajo strokovnim kriterijem, ki smo jih določili v strokovni skupini in ki jih je zapisal tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)."
Kljub temu ministrstvo za zdravje ni zaustavilo množičnega testiranja. Z njim je nadaljevalo, čeprav se je izkazalo, da ne daje realnih rezultatov o stanju epidemije. "PCR-test je lahko pozitiven, hitri antigenski test pa je lahko negativen. Če je obratno, pa je nekaj narobe s testom ali izvajanjem testiranja," je zaplet z lažno pozitivnimi hitrimi testi na testiranjih šolnikov v začetku februarja pojasnjeval farmacevt Borut Štrukelj.
Preberite še:
Še en milijonski posel z državo za fante z rajskih otokov?
Janša povozil stroko in rešil dobavitelje hitrih testov
Majbert Pharm v privilegiranem položaju
V tem času je država Majbert Pharm postavila celo v privilegiran položaj, saj druga podjetja te validacije niso imela. Z validacijo je namreč na lastne stroške neodvisno preverila kakovost hitrih testov. To je Majbert Pharmu omogočilo nov, več kot milijon evrov vreden posel z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije, ki nabavlja hitre teste v imenu bolnišnic in zdravstvenih domov. Majbert Pharm je posel dobil, čeprav je bila njegova ponudba šele peta najcenejša.
Podjetje še vedno dobiva prednost na vseh razpisih javnega zdravstva. V tem času je Majbert Pharm dobilo tudi več poslov z bolnišnicami. V začetku februarja se je z murskosoboško bolnišnico dogovorilo za dobavo 28.000 hitrih testov. Nato so z UKC Ljubljana, ki ga je takrat vodil sedanji minister za zdravje Janez Poklukar, sklenili še pogodbo za dobavo 22.800 testov.
NIJZ je analiziral hitre teste od 13. februarja, ko je javnosti prenehal s poročanjem o rezultatih oziroma številu pozitivnih hitrih antigenskih testov. Takrat so v Covid-19 sledilniku opozarjali, da je treba ločeno slediti rezultatom hitrih in PCR testov, saj se vsak tip testiranja izvaja na različni populaciji. Za napotitev na PCR-test se lečeči zdravnik običajno odloči na podlagi klinične presoje skladno z veljavnim protokolom. Hitri testi pa so dostopni splošnemu prebivalstvu ali pa se redno izvajajo za nekatera delovna mesta. S PCR testi bi moral NIJZ preveriti še 798 hitrih testov, a tega iz neznanega razloga ni storil. Deset analiziranih testov je bilo "nedoločljivih". Pri tem NIJZ opozarja, da se lahko podatki vnašajo s časovnim zamikom, zato so za obdobje do včeraj še možne spremembe.
