Kaj se skriva za molkom ministra Širclja: ga umikajo iz kampanje? #komentar
Zakaj se je minister za finance Andrej Šircelj na srečanju s podjetniki izognil govorjenju o interventnem zakonu, če ga je še nekaj dni prej brez zadržkov komentiral? In kaj nam to pove o njegovi vlogi v kampanji?
Politična zgodovina Slovenije ponuja več naukov. Eden od teh je, da so vlade Janeza Janše vedno znova padale na sindikatih.
Ko so sindikati novembra 2005 kljub močnemu sneženju na protestni shod proti enotni davčni stopnji in »neoliberalnim reformam« privabili kar 40 tisoč ljudi, je morala prva Janševa vlada stopiti korak nazaj. Načrtovanih reform v takšni obliki ni bilo, premier pa se je znebil Mića Mrkaića, Jožeta P. Damijana in drugih »mladoekonomistov«, ki so mu do takrat skušali krojiti ekonomsko politiko.
Pri drugi Janševi vladi je bila sprva drugače. Te namreč nikoli ne bi bilo brez sindikatov, ki so v navezi s SDS sprožili trojni referendum, s katerim so zabili zadnji žebelj v krsto razpadajoče vlade Boruta Pahorja.
A takratno zavezništvo SDS-Semolič, verjetno najbolj nenačelno v slovenski politični zgodovini, je zelo hitro razpadlo. Varčevalni Zujf, ki je udaril po javnem sektorju, je sindikate spravil na noge. Prišlo je do vala socialnega nezadovoljstva, ki je ob radarjih, očitkih o korupciji in naveličanosti nad domačim političnim razredom le še podžgalo takratne vstaje.
Slabo desetletje pozneje, poleti 2021, so sindikati na referendumu pomagali zrušiti zakon o vodah. To je bil začetek političnega konca takratne tretje Janševe vlade, ki jo je pred volitvami doletel še val stavk. Tudi zdaj četrti Janševi vladi nasproti stojijo sindikati. Razplet bitke za interventni zakon bo zanjo v političnem smislu vsaj enako pomemben kot takrat, če ne še bolj.
V tej bitki bi moral imeti eno ključnih vlog minister za finance Andrej Šircelj. Toda deset dni nazaj se je zgodilo nekaj nenavadnega.
Preberite še:
Tadej Ostrc, minister za tiho privatizacijo javnega zdravstva
Šircelj trdi, da ima omejitev. Kaj pri tem ni logično?
Šircelj je bil gost festivala podjetništva, ki ga je organiziral Klub slovenskih podjetnikov (SBC), verjetno najbolj glasna lobistična organizacija domačega kapitala. Na vprašanje voditelja Gregorja Trebušaka, ali ga skrbi, da se bo luknja v proračunu po sprejetju zakona povečala, ali pa verjame, da bo dobro delo gospodarstva tudi v naslednjem letu še bolj napolnilo blagajno, na odru ni želel konkretno odgovoriti.
Takole je dejal Šircelj: »Imam omejitev, o razvojnem zakonu v času kampanje ne smem govoriti. Če bi govoril, bi moral govoriti in dobro in slabo, tega pa ne znam čisto dobro.«
Razložimo najprej, kaj je omejitev, o kateri je govoril Šircelj. Ta izhaja iz marca 2018, ko je vrhovno sodišče po pritožbi Vilija Kovačiča razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru, saj je ocenilo, da se je takratna vlada Mira Cerarja enostransko vpletala v kampanjo. Epilog je znan: Cerar je odstopil, referendum pa je moral biti ponovljen.
Šircelj je torej ocenil, da bi se kot finančni minister z govorjenjem o posledicah referenduma na državno blagajno, ki jo upravlja, vpletal v kampanjo. Toda, če je temu res tako: zakaj je še v začetku novembra na novinarski konferenci hvalil isti zakon, ki da »bo izboljšal konkurenčnost Slovenije in prinesel višje dohodke«?
In zakaj je Šircljevo ministrstvo še 6. novembra, na dan začetka kampanje, objavilo pisno sporočilo, v katerem je izračunalo, da bo zakon zmanjšal javne prihodke za približno 647 milijonov evrov letno, »ne pa za milijardo«, kot je posebej poudaril Šircelj?
Preberite še:
Laž na laž: Stevanović je simbol potopa slovenskega parlamenta #komentar
Javno je govoril, da bi se stvari lotil drugače
Ko je Janša letos spomladi za finančnega ministra izbral Širclja, se je zdelo logično, zakaj je to storil. Šircelj je dolgoletni kader SDS, ki finančnega ministrstva od druge Janševe vlade ne prepušča več koalicijskim partnerjem. Pozna področje financ, velja za zvestega aparatčika, hkrati pa nikoli ni veljal za jastreba. Ob nastopu mandata je med vsemi ministri verjetno deloval najbolj kredibilno.
Toda Šircelj je že v prvih dneh mandata dal jasno vedeti, da ima tudi sam zadržke do interventnega zakona. Najbolj skeptičen je bil do zniževanja stopnje davka na dodano vrednost (DDV), na primer za hrano, saj je ocenil, da bo več ostalo trgovcem, cene za potrošnike pa se opazno ne bi znižale.
Šircelj je celo javno govoril, da bi se sam zadev lotil drugače: za potrebe pokritja proračunskih potreb bi DDV raje dvignil, a šele po tem, ko bi zmanjšal nekatere odhodke. Napovedano zniževanje davkov pa bi »časovno prilagodil našemu javnofinančnemu položaju«. To je povsem drugače, kot so to ob pripravi interventnega zakona videli v NSi, Demokratih in Resni.ci.
Je to razlog, da je Šircelj zdaj raje ostal tiho? Je Šircelj dobil signal, da naj se pri interventnem zakonu umakne iz prvih vrst, ali pa je to ocenil kar sam?
Preberite še:
Logar je obljubljal novo politiko, zdaj pa ob aferah Demokratov igra žrtev
Kaj Šircljev umik pove o kampanji?
Vse skupaj je še toliko bolj čudno, ker omejitve, na katere se je skliceval Šircelj, očitno ne veljajo za druge vladne funkcionarje, ki na glas govorijo v podporo interventnemu zakonu. Tudi SDS je prijavljena kot organizator kampanje. Poleg tega Šircelj ni nekdo, ki se boji javnih konfliktov.
Ravno nasprotno: že 13. novembra, tri dni po tem, ko se je na Brdu odločil molčati, je opoziciji in sindikatom na novinarski konferenci očital širjenje laži in strašenje z novim Zujfom. Na vprašanje, kje bo torej našel 300 milijonov evrov prihrankov na področju socialnih pravic, če rezov ne bo, je odgovoril, da z učinkovitejšim nadzorom in preverjanjem upravičenosti transferjev. Torej z rezi?
Tudi takrat je Šircelj o interventnem zakonu bolj ali manj molčal. Omenil ga je le enkrat, ko je dejal, da bo po tem, ko bo sprejet, »narejen rebalans proračuna z upoštevanjem novih makroekonomskih kazalcev, ki bodo na voljo«.
Kaj nam torej Šircljev umik pove o kampanji za referendum? Bo največja vladna stranka po tem, ko je sama za kampanjo več mesecev pripravlja teren, njen finiš prepustila koalicijskim partnericam, ki so dejanske avtorice zakona, in gospodarskim interesnim združenjem? Vse bo jasno že v naslednjih dneh.