Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja slovenska inštitucija v boju proti epidemiji covid-19. Njegovi zaposleni pomagajo vladi pri pripravi ukrepov za omejevanje okužb, pa tudi navodil za izvajanje posameznih dejavnosti, ki velikokrat jezijo državljane. NIJZ ima tudi eno ključnih vlog pri organizaciji in promociji cepljenja.
Njegov direktor Milan Krek, prvi epidemiolog Mario Fafangel in drugi zaposleni z NIJZ opozarjajo, da je cepljenje edina pot za izhod iz korona krize. "Samo z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom Sars-CoV-2, zato pričakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno precepljenostjo prebivalcev," izpostavljajo na spletni strani cepimose.si. Ta je namenjena ozaveščanju javnosti o pomenu cepljenja, razkritju relevantnih informacij o tveganjih in s tem graditvi zaupanja. Toda pri besedah se tudi konča.
Tako kot zdravstveni delavci bi morali biti tudi zaposleni na NIJZ zgled vsem ostalim in se cepiti v čim večjem številu. Temu ni tako. Podatki o številu cepljenih, ki smo jih pridobili od NIJZ, razkrivajo porazno sliko. Od nekaj manj kot 600 zaposlenih jih je bilo cepljenih manj kot polovica, kar je bistveno manj kot v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Cepljenost na NIJZ je celo nižja od povprečja države. Po zadnjih podatkih je bilo s prvim odmerkom cepljenih nekaj manj kot 42 odstotkov Slovencev in Slovenk.
Preberite še:
Janša zahteval obvezno cepljenje, Poklukar se mu je uprl
Na NIJZ prvi na vrsti, a so se cepili redki
Zaposleni na NIJZ so bili med prvimi, ki so po začetku cepljenja konec decembra lani dobili cepivo. Že od samega začetka jih je strategija cepljenja uvrščala na vrh seznama prednostnih skupin: skupaj z zdravstvenimi (so)delavci, zaposlenimi in oskrbovanci v domovih za ostarele in starejšimi od 60 let.
Toda odziv je bil slabši od vseh pričakovanj. V ambulantah za cepljenje in potovalno medicino NIJZ se je do sredine julija cepilo 246 od skupno 598 zaposlenih. Cepljenih jih je torej le okoli 40 odstotkov. Ob tem na NIJZ poudarjajo, "da so se nekateri zaposleni cepili tudi v cepilnih centrih". "Podatka o tem, koliko zaposlenih je cepljenje opravilo v cepilnih centrih, nimamo," so dodali. Po naših informacijah pa pri dodatno cepljenih ne gre za omembe vredno številko.
Za primerjavo, v UKC Ljubljana je cepljenih 65 odstotkov od okoli 8500 zaposlenih, v UKC Maribor dobrih 60 odstotkov od 3664 zaposlenih in v Splošni bolnišnici Celje 64 odstotkov od nekaj več kot 2000 zaposlenih. Temu je potrebno prišteti še na stotine zdravstvenih delavcev, ki so se okužili v drugem valu in so bili do nedavnega obravnavani kot zaščiteni.
Na NIJZ nizkih številk niso komentirali. Pojasnili so, da "smo za zaposlene s pomočjo lastnih strokovnjakov epidemiološke stroke in javnega zdravja organizirali aktivnosti za namen preprečevanja širjenja okužbe s Sars-Cov-2, doslednega upoštevanja samozaščitnih ukrepov in z apelom za cepljenje proti covid-19".
Seznanjajo jih z vsemi verodostojnimi in ažuriranimi vsebinami, ki zadevajo tematiko zajezitve širjenja virusa Sars-Cov-2, cepljenje, cepiva in ostale povezane vsebine. "Prav tako veliko zaposlenih sodeluje pri pripravi vsebin za promocijo cepljenja in samozaščitnega ravnanja (strokovna in splošna priporočila, promocijski materiali, priprava novic ipd.) oziroma na aktivnostih samih (npr. stojnice za promocijo cepljenja)," so dodali na NIJZ.
Preberite še:
Vam gre vlada na živce? Ne odklanjajte cepljenja zaradi nje.
Slovenija vse bolj zaostaja za razvitimi državami
Podobne razmere kot na NIJZ so tudi drugod po državi. Zaupanje javnosti v cepljenje je v Sloveniji na eni najnižjih ravni v EU, kar sovpada tudi s splošnim nezaupanjem v delo vlade, ki je pri promociji cepljenja zatajila. Zadnji podatki o dinamiki cepljenja kažejo, da pri precepljenosti zdaleč ne bomo dosegli željenih ciljev, ki bi nam pomagali preprečiti ponovitev katastrofalnega drugega vala. Slabo nam kaže tudi pri cepljenju najstarejših, ki so zaradi covid-19 najbolj ogroženi.
V prejšnjem tednu, ki je bil po številu cepljenih eden najslabših od konca aprila, smo v Sloveniji cepili le nekaj več kot 51.300 ljudi, od tega več kot polovico z drugim odmerkom. Do sedaj je bilo z vsemi odmerki cepljenih 36,5 odstotkov Slovencev, kar je daleč od ciljne 60-odstotne precepljenosti. Kaj šele od 70- ali 90-odstotne, ki jih kot nujno potrebno v boju proti delta različici virusa izpostavljajo epidemiologi. Za državami EU krepko zaostajamo tudi pri drugem odmerku. Enako je pri precepljenosti starejših od 50 let, torej najbolj ogroženih, saj je za nami le peščica držav.
Za to je kriva tudi popolnoma neodmevna kampanja za promocijo cepljenja. Vanjo so veliko upov polagali tako v Sloveniji kot v drugih državah, saj bi morala biti eden od ključnih in najzahtevnejših projektov za izhod iz korona krize. Toda pri nas se je spremenila v klientelni posel. Vlada ga je namesto za nagovarjanje ljudi, ki so bili glede cepljenja neodločeni ali so imeli pomisleke, bolj izkoristila za polnjenje proračunov njej naklonjenih medijev. Za ta namen so porabili le nekaj deset tisoč evrov, zanemarljiv znesek v primerjavi z milijardno škodo, ki jo je povzročilo zaprtje javnega življenja v času epidemije.
Edina preostala možnost, o kateri vedno bolj razmišlja vlada Janeza Janše, je obvezno cepljenje proti covid-19, ki pa bo brez dvoma naletelo na veliko nasprotovanje. Za ta ukrep so se odločili v Franciji in nekaterih drugih državah, a se jih je dosti več že opredelilo proti.
Preberite še:
Vlada pogrnila tudi pri cepljenju zdravstvenih delavcev
