Poslanci državnega zbora bodo danes odločali o tem, kdo bo odslej nadzoroval, ali vam želi telekomunikacijski operater za priklop in uporabo storitev zaračunati preveč, ali banke usklajeno dražijo posojila in stroške plačila položnice, ali za vzdrževanje avtomobila plačujete preveč, ker se je več servisnih podjetij združilo v kartel, ali se na računu za elektriko neupravičeno obračunava previsoka omrežnina in ali se trgovine z otroško opremo skupaj dogovarjajo o tem, koliko vam bodo zaračunale za otroški voziček.
Predstavniki ljudstva imajo namreč na mizi predlog zakona, s katerim želi vlada ukiniti neodvisnost osmih javnih agencij, zadolženih za regulacijo kapitalskih trgov, zavarovalnic, varstva konkurence, trga z energijo, telekomunikacij, medijev, avdiovizualnih in poštnih storitev, varnosti prometa, civilnega letalstva in železniškega prometa. Z njim želi vlada Janeza Janše vse regulatorje združiti v dve, tako imenovani "super agenciji", ki bi bili pod njenim neposrednim nadzorom in vplivom.
Gre za enega od ključnih zakonov v tem mandatu, saj posega v številne vidike življenj ljudi in tudi v njihove denarnice. Od odločitve poslancev bo tako odvisno, kako se bo po novem presojalo o tem, ali je član neke politične stranke primeren za nadzor nad delom zavarovalnice, ki upravlja z vašimi premijami in izplačuje škode. Državni zbor bo odločal, kakšna bo kakovost nadzora pri konkretnih poslih, prevzemih in drugih dogodkih:
- Koliko slovenskih dobaviteljev bo ostalo na policah Mercatorja?
- So železniške nesreče, ki se dogajajo v zadnjih letih, posledica zastarelih lokomotiv?
- Vam je zagotovljen varni letalski prevoz, ko kupite karto?
- In ali ste bili kot mali delničarji v prevzetem podjetju razlastninjeni po prenizki ceni?
Preberite še:
Tajni načrt vlade: podredila si bo vse nadzornike trgov #dokument
Politična podreditev regulatorjev
Zakon o ustanovitvi dveh "super agencij" je eden najpomembnejših za aktualno vlado. Po tem kriteriju je za Janšo verjetno primerljiv le še z nedavnim glasovanjem o razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je ni podprla večina poslancev. Enotno mu nasprotuje opozicija (LMŠ, SD, Levica, SAB), ki ima skupaj z nepovezanimi poslanci v državnem zboru 43 glasov. Glasovanje pa bo pokazalo, ali imajo do predloga zakona res pomisleke tudi posamezni poslanci SNS in DeSUS, od katerih bo odvisno, ali ga bo vladajoči koaliciji SDS-NSi-SMC z navadno večino prisotnih uspelo spraviti čez prvo sito. Vedno več pa je informacij, da opozicija pri nobenem glasovanju ne more več računati na podporo poslancev madžarske in italijanske manjšine.
Sam predlog zakona je vlada pripravljala v strogi tajnosti. Po naših informacijah je imela glavno vlogo pri njegovi pripravi Mateja Lekan Štrukelj, ki jo je vlada pred dnevi imenovala za začasno direktorico vladne službe za zakonodajo. Navodila zanj naj bi dobila neposredno iz kabineta predsednika vlade.
V začetku oktobra je nato predlog v uradno proceduro vložilo ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi prvak SMC Zdravko Počivalšek. Predvidel je združitev:
- agencije za energijo,
- agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS),
- agencije za varstvo konkurence (AVK),
- agencije za varnost prometa,
- agencije za civilno letalstvo in
- agencije za železniški promet v
novoustanovljeno javno agencijo za trg in potrošnike. Še dva regulatorja, agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), bi vlada združila pod okrilje nove javne agencije za finančne trge.
Ko je Počivalšek na željo Janše vložil predlog zakona, o tem niso vedeli ničesar celo v poslanski skupini SMC, ki je v času vlade Mira Cerarja nasprotovala idejam o združevanju nekaterih agencij. Sedanji predlog zakona sicer predvideva popolno politično podreditev in konec neodvisnosti institucij, zadolženih za regulacijo nekaterih največjih slovenskih podjetij, zagotavljanje enakih pogojev na trgih, preprečevanje škodljivih praks in zaščito potrošnikov. Med drugim bi si neposredno podredila tudi agencijo za energijo, ki odloča o razporeditvi pol milijarde evrov denarja od omrežnin.
Kaj se zgodi, če se iz odločanja izloči stroka, je najbolje vidno pri državnem upravljanju epidemije. Represija, ki jo minister za notranje zadeve Aleš Hojs prek policije stopnjuje proti ljudem, zdaj čaka podjetja. Marsikateremu od njih bo lahko vladajoča politika prek novih "super agencij" oteževala poslovanje in širitev.
Preberite še:
Počivalškov načrt o "super agencijah" razburja koalicijo
Kaj so v resnici storili Nizozemci, ki jih vlada daje za zgled?
Tudi sicer velika večina argumentov, s katerimi želi vlada ustanoviti dve "super agenciji", ne drži. Že prvi cilj - zasledovanje vitke uprave, reorganizacije in racionalizacij - je močno vprašljiv. Agencije, ki jih vlada združuje, bodo namreč v veliki večine delale kot do zdaj – v istih prostorih in z istimi ljudmi, le da bodo zdaj nad sabo dobile še aparat ene od "super agencij". Tudi iz vladnega gradiva izhaja, da "združevanje ne bo imelo nobenih (pozitivnih) finančnih posledic za državni proračun".
Zagovorniki predloga zakona poudarjajo, da gre za združevanje po zgledu Nizozemske, kjer so pred osmimi leti pod eno streho kot edini v EU res združili tri agencije: varuha konkurence, regulatorja telekomunikacijskega trga, ki mu je pred tem pripojila tamkajšnjo agencijo za energijo, in urad za zaščito potrošnikov. Toda na Nizozemskem so to storili po tehtnem premisleku. Javna razprava je takrat trajala približno dve leti. Število agencij, ki bi jih združili v Sloveniji, je še enkrat več kot na Nizozemskem. V tej državi so namreč več področij, recimo nadzor nad zdravstvenimi pripomočki, regulacijo medijev in igralništva, zaradi večje učinkovitosti nadzora namenoma pustili v ločenih agencijah oziroma organih.
Ključni pomislek nasprotnikov je povezan s strokovnostjo in kvaliteto nadzora. Iz besedila predloga zakona je razvidno, da bo ta slabši in bolj izpostavljen političnim vplivom. Zdaj ima v posameznih agencijah glavno besedo svet, v katerem sedijo ljudje, ki večinoma dobro poznajo področje, o katerem odločajo. Med njimi so tudi zunanji strokovnjaki.
V svetih dveh novih "super agencij" tega znanja ne bo več. V njih bi sedelo po šest članov, ki bodo bdeli nad vsemi področji in zato tudi odločali o vsem. Primer: član sveta "super agencije", ki se spozna na agronomijo ali varnost v cestnem prometu, bi tako odločal tudi o tem, kdo bo kot direktor odgovoren za nadzor nad trgom vrednostnih papirjev ali kaj bi bilo s prizemljitvijo danes propadle Adrie Airways. Glasoval bi tudi o posameznih odločitvah s področja regulacije energetike ali v postopkih proti telekomunikacijskim operaterjem.
Preberite še:
Baby Center in Pikapolonica sta jih dobila po prstih
Kdo bo odločal o ključnih političnih projektih vlade
Hkrati bodo imeli direktorji, ki jih bodo izbrali ljudje brez ustreznih znanj, večjo moč kot do sedaj.
Trenutno v prekrškovnih postopkih odločajo člani sveta posamezne agencije, ki prihajajo tudi od zunaj. Po novem bi to počel tričlanski senat, v katerem bosta ob direktorju za posamezno področje sedela še dva zaposlena, ki bosta podrejena temu istemu direktorju. V tem primeru je nemogoče govoriti o kakršni koli neodvisnosti pri odločanju, vodilni v "super agencijah" pa bi s tem dobili popoln nadzor nad postopki.
Prav tako želi vlada omiliti stroge pogoje, ki jih morajo zdaj izpolnjevati člani svetov agencij. Po novem bi lahko v svetih novih "super agencij" sedele osebe z manj kot petimi leti delovnih izkušenj. Če prej niso smele biti v kazenskih postopkih zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bi bile po novem lahko.
Do združevanja bi prišlo v času, ko državne regulatorje čaka presoja cele vrste političnih in drugih projektov te vlade. Izpostavimo le najodmevnejše. AVK čaka odločanje o paradnem Počivalškovem projektu, državnem turističnem holdingu in demografskem skladu, ki ga bosta nadzorovala ATVP in AZN. AVK je zadolžena tudi za nadzor dogajanja na trgu naftnih derivatov po njegovi popolni liberalizaciji. AKOS, ki je zadolžen tudi za nadzor medijev, pa bo odločal o postopkih uvajanja 5G tehnologije.
