Sumi pranja denarja v Novi KBM prek računov, ki so jih odpirali državljani Italije in arabskih držav. Prikrivanje dokumentov in informacij pred inšpektorji Banke Slovenije. Izginulo poročilo nekdanje uslužbenke Nove KBM, v katerem je ta opozarjala na nepravilnosti. Obiski Dijane Đuđić v eni od poslovalnic banke.
Vse to je zanimalo poslance parlamentarne komisije, ki preiskuje domnevno pranje denarja v Novi KBM, domnevno nezakonito financiranje Slovenske demokratske stranke (SDS) in domnevno nezakonito financiranje njene volilne kampanje. Zaslišali so:
- Aleša Hauca, nekdanjega predsednika uprave Nove KBM med letoma 2012 in 2015, ko je bila banka še v lasti države,
- Roberta Senico, Haučevega naslednika, ki je banko vodil do začetka leta 2017,
- Sabino Župec Kranjc, članico uprave Nove KBM,
- Primoža Britovška, nekdanjega izvršnega direktorja banke, in
- Vesno Rožanc, nekdanjo pooblaščenko za preprečevanje denarja in financiranje terorizma v Novi KBM.
Kaj bo tokrat povedal Hauc
Aleš Hauc je moral pred poslance priti že drugič v dveh mesecih. V začetku novembra ga je zaslišala preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jo vodi poslanec NSi Jernej Vrtovec. Hauc je takrat moral odgovarjati na vprašanja o dogajanju v obdobju sanacije bank leta 2013.
Zdaj komisija preiskuje njegovo vodenje Nove KBM v obdobju, ko je banka serijsko kršila zakonodajo s področja pranja denarja.
Že pred časom smo razkrili, da so inšpektorji Banke Slovenije v Novi KBM leta 2014 odkrili serijo kršitev v sistemu notranjih kontrol. V obmejnih poslovalnicah so italijanski državljani, nekateri povezani tudi s tamkajšnjo mafijo, odpirali račune, s katerih so dvigovali visoke zneske gotovine. Pri tem banka ni preverjala podatkov o njihovih dejavnostih, izvoru denarja ali resničnem lastništvu italijanskih podjetij. Prav tako ni ustrezno določala profilov tveganja pri podjetjih, ki so imela sedež v davčnih oazah.
Zakaj Nova KBM ni ukrepala?
Ne Aleš Hauc, imenovan v obdobju druge vlade Janeza Janše, ne Robert Senica nista ustrezno ukrepala. Že leta 2014 je morala banko zapustiti Vesna Rožanc, pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja. Za njenim poročilom, v katerem je opozarjala na pomanjkljivosti in nepravilnosti, se je še pred prvim prihodom inšpektorjev Banke Slovenije za nekaj časa izgubila sled.
V poznejših letih je Banka Slovenije mariborski banki izdala kar tri odredbe s področja preprečevanja pranja denarja. Haucu, Senici in Župec-Kranjčevi je izrekla globe v skupni višini 8.400 evrov, a je prekrškovno odločbo v večjem delu razveljavilo mariborsko okrožno sodišče.
V tem obdobju je bila Nova KBM očitno zaželen partner kapitala sumljivega izvora iz različnih držav. Tu pridemo do točke, ki verjetno najbolj zanima tudi člane preiskovalne komisije.
Dober glas Nove KBM segel tudi do Dijane Đuđić
Oktobra 2016 – pet mesecev po tem, ko so inšpektorji centralne banke izdali drugo od skupaj treh odredb zaradi lukenj v mehanizmu preprečevanju pranja denarja – je namreč račun v poslovalnici banke v središču Maribora odprla Dijana Đuđić.
Gre za državljanko BiH, ki je konec leta 2017 podpisala pogodbo o odobritvi 450 tisoč evrov posojila Slovenski demokratski stranki (SDS). Po medijskem razkritju je stranka pogodbo razveljavila, prvi obrok pa vrnila na njen račun, odprt na Madžarskem.
Đuđićeva je račun lahko odprla, četudi se je pred tem po naših podatkih znašla pod lupo urada za preprečevanje pranja denarja. V banki so ji pri kategoriji tveganja dali oznako "B". To pomeni, da je niso ocenjevali kot tvegano, čeprav je pred tem morala zapreti račun v banki Sparkasse.
Obrnila dva milijona evrov denarja
Prek računa v Novi KBM je Đuđićeva obrnila skoraj dva milijona evrov denarja, ki je prišel iz različnih držav, končal pa v gotovini.
Na zaslišanju pred finančno-obveščevalno agencijo BiH je priznala, da ga je izročala osebi iz najožjega kroga Mirana Vuka, župana Zavrča in nekdanjega direktorja podjetja RM Vuk, ki je danes v osebnem stečaju. Njegov dolgoletni davčni svetovalec je bil Rok Snežič, ki je že vrsto let poslovno povezan z Đuđićevo.
Operacijo dvigovanja gotovine je Đuđičeva v mariborski banki izpeljala le nekaj mesecev pred odobritvijo posojila SDS. Račun je zaprla julija 2017, pogodbo pa podpisala decembra istega leta.
Poslance bodo v prihodnje preiskovali, ali je Đuđičeva največji opozicijski stranki posodila denar, ki ga je pred tem pridobila z računa pri Novi KBM. Komisijo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer.
Policija nad uslužbenko, ki se ni uklonila Haucu
Pri tem še zdaleč ni nujno, da bodo dobili vsa želena pojasnila. Primoža Britovška, nekdanjega uslužbenca Sove in izvršnega direktorja Nove KBM, je tako že marca 2018 že zaslišala parlamentarna komisija, ki je preiskovala sume pranja denarja v NLB in Novi KBM. Takrat na večino vprašanj ni odgovarjal, saj ga uprava banke ni odvezala molčečnosti. Zanikal pa je, da naj bi kot nekdanji obveščevalec sodelavcem v Novi KBM grozil z likvidacijo.
Tudi Hauc bi lahko večjo odgovornost prevalil na preostale uslužbence Nove KBM na čelu z Vesno Rožanc. Avgusta letos je bil Hauc v ponovnem sojenju zaradi žaljivih obdolžitev proti Rožančevi obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.
Prav na podlagi njegove prijave Banki Slovenije pa naj bi policija proti Vesni Rožanc uvedla predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, povezanega z dokumenti, ki potrjujejo sume pranja denarja v mariborski banki.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net