Tako je odločilo višje sodišče v Ljubljani. To je zavrnilo pritožbo okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu, ki je zoper Pavlič-Pivkovo maja lani vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic. Očitalo ji je zlorabo uradnega položaja pri domnevni zasebni uporabi službenega avtomobila, zaradi česar ji je grozila kazen dveh let zapora.
Že pred višjim sodiščem je obtožni predlog zavrglo tudi okrajno sodišče v Krškem, ki je zadevo prevzelo od ljubljanskega.
Vesna Pavlič Pivk se je odzvala prek odvetnika: "Domnevam, da gre za očitke iz ene izmed anonimnih prijav zoper njo iz obdobja, ko je opravljala predsedniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Ljubljani."
Je tožilec prehitro vložil obtožni predlog?
Da je proti sodnici vložen obtožni predlog, je razvidno iz dokumentov parlamentarne mandatno-imunitetne komisije, objavljenih šele januarja letos. Takrat je namreč tožilstvo v državni zbor poslalo prošnjo za izdajo dovoljenje za kazenski pregon.
Sodnike namreč po ustavi varuje procesna imuniteta, zato je za kazenski pregon potrebno dovoljenje državnega zbora. To mora tožilec po zakonu o kazenskem postopku pridobiti še pred vložitvijo obtožnega predloga, torej najpozneje maja 2018.
Toda to je očitno storil več kot pol leta prepozno. Pri višjem državnem tožilcu Srečku Hočevarju, ki vodi novomeško tožilstvo, smo zato želeli preveriti, kdo je bil tožilec v tej zadevi in ali je pri kazenskem pregonu sodnice, ki ga je višje sodišče označilo kot neutemeljenega, morebiti kršil postopke.
Odgovora nismo prejeli, saj da "mora državno tožilstvo z vsakim obvestilom za medije varovati ugled, zasebnost, tajnost in druge zakonite interese strank in drugih udeležencev postopka". Poleg tega posredovana informacija ne sme vplivati na samostojnost tožilca.
Pavlič Pivkova je medtem povedala, da ni seznanjena z zahtevo novomeškega tožilstva v Novem mestu za izdajo dovoljenja za kazenski pregon zoper njo.
Vodila sodišče v obdobju zadeve Patria
Pavlič Pivkova se je v javnosti redno pojavljala v letih 2013 in 2014, ko se je pred okrajnim sodiščem v Ljubljani končalo odmevno sojenje v zadevi Patria. V obsežnem in zahtevnem procesu, v katerem so bili nekdanji premier in prvak SDS Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič zaradi nakupa oklepnikov nepravnomočno obsojeni na večletne zaporne kazni, je bilo sodišče deležno številnih pritiskov. Bila je tudi kritična do odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sodbo v zadevi Patria.
Pozneje so se na sodnico zgrnili očitki zaradi nepravilnosti. Poslanec SDS Vinko Gorenak je na primer na vlado in državni zbor naslovil več poslanskih vprašanj o njeni zaposlitvi in domnevnih kršitvah pri njenem delu.
Odredili nadzor zaradi dopusta
Višje sodišče v Ljubljani pa je leta 2016 na pobudo tedanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča odredilo nadzor sodne uprave nad delom okrajnega sodišča pri evidentiranju prijave, odobritvi in koriščenju rednega letnega dopusta. Ugotovilo je, da je bila Pavlič Pivkova kot predsednica okrajnega sodišča marca 2014 odsotna 10 delovnih dni, "vendar te svoje odsotnosti najverjetneje ni prijavila".
Nadzor je bil odrejen v obdobju, ko se je Pavlič Pivkovi že iztekel mandat predsednice sodišča in je bila kot sodnica dodeljena na ministrstvo za pravosodje, kjer še danes opravlja zahtevnejše strokovne naloge.
Pred tem se je leta 2015 potegovala tudi za prosto mesto višje sodnice na višjem sodišču v Ljubljani, ki bi bila takoj po izvolitvi dodeljena na ministrstvo za pravosodje, kjer bi prevzela vodenje Centra za izobraževanje v pravosodju, a pri tem ni bila uspešna.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net