V začetku tedna smo razkrili, da je nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan po odhodu iz politike našel novega delodajalca. Začel je namreč delati za zasebni medicinski center Crystal, ki je v večinski lasti Ivana Simiča, nekdanjega direktorja finančne uprave (Furs) v času zadnje vlade Janeza Janše. Novo delo pa je očitno uspel najti tudi Aleš Šabeder, nekdanja desna roka Bešiča Loredana.
Po informacijah iz več virov namreč Šabeder, do letošnjega julija direktor državnega urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, zdaj poslovno sodeluje z luksemburškim skladom ASEF, ki v Sloveniji in na Hrvaškem pospešeno kupuje zasebne zdravstvene zavode. Od konca lanskega leta ima tako v lasti Diagostični radiološki center na Ptuju, enega od največjih zasebnih koncesionarjev v državi, ki ponuja storitve magnetne resonance, računalniške tomografije, ultrazvoka in rentgena.
Za skladom v Luksemburgu se dejansko skriva hrvaški kapital. Njegova ustanoviteljica je namreč hrvaška investicijska družba Provectus Capital Partners, ki v Luksemburgu upravlja denar hrvaških pokojninskih skladov in tamkajšnje državne izvozne banke (HBOR). Obvladuje jo nekdanji bankir Igor Čičak, ki je bil v letih 2005 in 2006 podpredsednik uprave Agrokorja, nekoč največjega hrvaškega koncerna.
Na vprašanje, ali in na kakšen način sodelujejo s Šabedrom, nam iz družbe Provectus Capital Partners včeraj niso odgovorili. Pozno popoldne smo za komentar neuspešno prosili tudi Šabedra. Po neuradnih informacijah pa Šabeder Hrvatom v Sloveniji pomaga pri iskanju novih prevzemnih tarč.
Preberite še:
Bešič Loredan bo delal za Ivana Simiča
Bil je šef UKC Ljubljana in minister za zdravje
Šabeder je nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana, ki je leta 2019 postal minister za zdravje. Na tem položaju je v vladi Marjana Šarca zamenjal Sama Fakina, resor pa je vodil tudi na začetku prvega vala covid-19 v Sloveniji. S Šarcem se je v zadnjih tednih mandata razšel, pri čemer naj bi sam že takrat intenzivno iskal stike z ljudmi iz SDS. Takoj po zamenjavi oblasti je postal predsednik nadzornega sveta državnega Telekoma Slovenije, pozneje pa se je zaposlil kot svetovalec direktorja Pošte Slovenije.
Na ministrstvo se je vrnil pod Bešičem Loredanom. Postal je njegov najtesnejši sodelavec in direktor na novoustanovljenem uradu, ki je prevzel vodenje investicij v javnem zdravstvu. V njegovem času sta praktično na vseh razpisih zmagala gradbeno podjetje Kolektor Koling, ki je del idrijske skupine Kolektor, in podjetje Medicoengineering, eden največjih dobaviteljev v slovenskem zdravstvu, ki je v lasti Igorja in Tanje Zabret.
Hitenje z razpisi so na uradu sicer utemeljevali z dejstvom, da se je državi mudilo, saj da mora račune za izvedena dela prejeti najpozneje do oktobra letos, če jih še želi financirati z evropskim denarjem. Toda urad so v času Šabedrovega vodenja zaznamovali številni kadrovski pretresi, vsaj v enem primeru nenavadna pogajanja z izvajalci del in aneksi.
Preberite še:
Zdravstveni domovi v težavah, posli z zasebnimi klinikami pa cvetijo
Odločil, da bo bolnišnico gradil 40 odstotkov dražji izvajalec
Njegova zadnja in zato toliko bolj odmevna odločitev je bila povezana z ureditvijo nove negovalne bolnišnice v Mariboru. Po številnih zapletih in zamudah so v UKC Maribor v začetku junija za izvedbo gradbenih del izbrali podjetje Makro 5 Gradnje, ki bi zahtevana dela opravilo za 10,7 milijona evrov (z DDV).
A Šabedrov urad je zaradi nezadostne debeline delovne površine na opremi za kuhinjo razveljavil sklep o izbiri z utemeljitvijo, da izbrani gradbinec ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Nato je za javno naročilo oddal najdražjemu ponudniku, konzorciju družb Pomgrad, VG5 in GIC Gradnje. Cena: 15 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov več od vrednosti ponudbe prvotnega zmagovalca.
Zaradi več poslov je bil Šabeder tarča kazenske prijave, ki jo je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pred dnevi v obravnavo prepustila policiji. Medtem kar nekaj časa ni bilo znano, s čim se po novem ukvarja. Šele v zadnjih dneh so se v zdravstvenih krogih razširile informacije, da sodeluje s skladom iz Luksemburga. Hrvaška družba Provectus je sklad ASEF ustanovila leta 2020, v njem pa do danes zbrala že skoraj sto milijonov evrov sredstev. To pomeni, da je že postal največji sklad zasebnega kapitala v jadranski regiji.
Preberite še:
Čakalne vrste bodo trem vplivnežem prinesle milijone
Radiološki center kupili od treh vplivnežev
Samo na Hrvaškem je ASEF prevzel kar deset bolnišnic, klinik in drugih (zobo)zdravstvenih ustanov. Med drugim je kupil zasebno kliniko Arithera v Zagrebu, v kateri operirajo tudi najbolj znani slovenski kirurgi, na primer Matjaž Voršič iz UKC Maribor. Hrvati so od leta 2021 v regiji opravili še najmanj tri druge večje prevzeme v zdravstvenem sektorju, vse na Hrvaškem. Zanje so porabili skoraj 20 milijonov evrov.
Njihova edina naložba v Sloveniji je ptujski radiološki center, ki ga obvladujejo prek verige podjetij iz Slovenije in Luksemburga. Odkupili so ga od oseb, ki so imele dobre stike s posamezniki iz vrst nekdanje Janševe oblasti: vplivnega ljubljanskega odvetnika Aleša Rojsa, vodje mariborske enote Vzajemne Andreja Baumana in nekdanjega direktorja KBM Leasinga Damjana Kozjaka, ki ga je Janševa vlada imenovala za predstavnika Slovenije v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).
Že lani je ptujski center opravil rekordno število storitev na koncesijo. Samo v prvi polovici letošnjega leta pa je opravil 14 odstotkov več magnetnih resonanc, 51 odstotkov več računalniških tomografij, 96 odstotkov več ultrazvokov in 29 odstotkov več rentgenov kot v istem obdobju lani.
V njem po zadnjih podatkih za kar trikrat več magnetnih resonanc in ultrazvokov kot v Splošni bolnišnici Ptuj, ki ima 588 zaposlenih. A tam te storitve opravlja le še peščica radiologov, saj večina njihovih kolegov to delo zaradi boljšega plačila opravlja v zasebnih klinikah s koncesijo. Kateri radiologi iz javnega zdravstva se v ptujskem centru podpisujejo pod vse večje število izvidov, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje ni mogoče preveriti, saj točnih evidenc za omenjeni center nimajo.
