Vlada je danes objavila predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije koronavirusa COVID-19, ki ga bo predvidoma v sredo obravnaval državni zbor. Vrednost vseh ukrepov v zakonu je ocenjena na tri milijarde evrov. Zakon je v veljavi do 31. maja, a le pod pogojem, če država do 15. maja razglasi konec epidemije. V nasprotnem primeru se vsi roki podaljšajo za 30 dni. Zakona ne bo mogoče izpodbijati na referendumu.
Kaj so ključne določbe zakona:
Čakanje na delo
Zakon uvaja povračilo nadomestila plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela, in povračila nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile. Po prvotnih napovedih bi država pokrila le 40 odstotkov nadomestila. Zdaj bo pokrila celotno nadomestilo, znižano za prispevke zavarovanca. Država bo namreč podjetja opravičila tudi plačila prispevkov za te delavce. Podjetja bodo denar za nadomestilo dobila za april in maj, ne pa tudi za marec, v katerem so številna že prenehala z delom.
Delavcev ne bodo smeli dati na čakanje:
- neposredni ali posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov. Sem očitno spadajo tudi nevladne organizacije.
- delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, torej banke in zavarovalnice.
Že zdaj je jasno, da čaka državo veliko administrativnega dela. Do pomoči so po zakonu namreč upravičeni tisti delodajalci:
- ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot dvajset odstotkov glede na isto obdobje leta 2019,
- v drugem polletju 2020 pa ne bodo dosegli več kot 20-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Če podjetja teh pogojev ne bodo izpolnila ob predložitvi letnih poročil za leto 2020, bodo morala naknadno vračati celotno pomoč. "Ohraniti je treba vsa delovna mesta. Pozabili nismo na nikogar," je na novinarski konferenci dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Nagrade, bolniške, letna poročila ...
Kdo pravice do povračila nadomestil ne more uveljavljati? To so delodajalci:
- ki bodo imeli na dan vložitve vloge neplačane zapadle obveznosti,
- ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo niso redno izplačevali plač oziroma prispevkov za socialno varnost,
- nad katerimi je že uveden postopek stečaja.
Do 200 evrov dodatka bodo upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje. Denar za to bodo dali delodajalci iz sredstev, ki bi jih drugače porabili za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje.
Delodajalcem ne bo treba plačevati tudi nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije. Ta strošek bo prevzela zdravstvena zavarovalnica. Podaljšujejo se roki za oddajo letnih poročil. Zdraviliška in druga turistična podjetja bodo oproščena plačila vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč.
Samozaposleni
Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov. Za april in maj bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 50 odstotkov. Država jim bo krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Študenti, velike družine, upokojenci
Vsi redni študenti bodo dobili 150 evrov enkratnega kriznega dodatka, ki bo izplačan do 30. aprila. Tudi tega predloga ni bilo v prvotni različici ukrepov. Velike družine s tremi otroki bodo poleg dodatka, ki ga že prejemajo, po predlogu prejele še dodatnih 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov. Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov bodo upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Upokojenci, ki imajo največ 700 evrov pokojnine, bodo prejeli solidarnostni dodatek:
- za pokojnine do 500 evrov bo znašal 300 evrov,
- za pokojnine od 501 do 600 evrov v višini bo znašal 230 evrov,
- za pokojnine od 601 do 700 evrov pa 130 evrov.
Osnovne plače funkcionarje se bodo v času epidemije znižale za 30 odstotkov, kar ne velja za funkcionarje sodstva, ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti. Javne uslužbence lahko delodajalec v času epidemije premešča na različna delovna mesta.
"Vlada pri pripravi ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki trpi zaradi epidemije novega koronavirusa, ni pozabila nikogar," je povedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Dodaja, da to "še zdaleč ni vse", saj se je vlada že lotila novega paketa ukrepov.
Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev
Država bo kot porok odgovarjala banki ali hranilnici za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev v višini:
- 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
- 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
"Želimo, da se banke aktivneje vključijo v reševanje težav gospodarstvenikov in ljudi z vračanjem kreditov. Namenili smo 25 odstotkov poroštva za kredite, za katere bo SID banka ugotovila, da so upravičeni, in 50 odstotkov poroštva za kredite podjetnikov, ki jim je bilo onemogočeno poslovanje. Vsega skupaj je na voljo 200 milijonov," je poudaril minister za finance Andrej Šircelj. Rasti slabih kreditov ne pričakuje.
Nova pooblastila policije
Zakon v času epidemije uvaja nova pooblastila policije. V tem času lahko policija, če bo ocenila, da je to potrebno zaradi preprečevanje širjenja virusa, med drugim išče osebe, postavlja cestne zapore z blokadnimi točkami, vstopa v tuja stanovanja in v druge prostore, začasno omejuje gibanja oseb ter zbira in obdeluje podatke.
Policisti lahko v tem času dostopajo tudi do osebnih podatkov, ki jih upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Hranili jih bodo lahko toliko časa, dokler trajajo ukrepi, odrejeni po zakonu, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Napozneje 30 dni po koncu razglasitve epidemije COVID-19 jih morajo izbrisati oziroma uničiti.
Kar je najpomembneje, policija lahko v času epidemije brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobiva podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva osebe. To lahko stori:
- če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja z odločbo ali drugim aktom odrejenih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, torej karantene in samoizolacije,
- in le pod pogojem, da je oseba s tem pisno soglašala pred izdajo odločbe ali drugega akta, v katerem je osebi odrejen ukrep. Toda pozor: četudi policija ne dobi soglasja okužene osebe, lahko pristojni organ, torej zdravstveni inšpektorat, "v okviru svojih zakonskih pristojnosti določi način izvajanja odrejenega ukrepa".
Kaj pomeni "odreditev nadzora"?
Ali to pomeni, da lahko država odredi tudi nadzor telefona, četudi soglasja konkretne osebe ne dobi? "Nikjer v členih ni nobenih pooblastil za vstopanja v stanovanja (...). Kar se tiče predloga, da bi bilo možno spremljat gibanje tistih, ki se ne odločijo za karanteno, ampak za samoizolacijo, bi bilo to možno le z njihovo privolitvijo," je na novinarski konferenci dejal predsednik vlade Janez Janša.
Oseba, za katero bodo veljali ti ukrepi, bo morala imeti mobilni telefon pri sebi ves čas trajanja z odločbo ali drugim aktom izrečenega ukrepa, pri čemer bo moral biti telefon v delujočem stanju in z vključeno možnostjo dostopa do lokacije. Zanjo bo veljala prepoved uporabe strojne ali programske opreme, ki onemogoči, skrije, spremeni ali kako predrugači podatek o lokaciji komunikacijske naprave.
Zakon uvaja tudi višje kazni za kršenje zakona o nalezljivih boleznih. Za podjetja znašajo 100.000 evrov, za samostojne podjetnike od 2 do 50 tisoč evrov, za posameznike pa od 400 do 4000 evrov.
