Epidemija koronavirusa je v največjo stisko pahnila gostince, obrtnike in druge podjetnike, ki imajo prostore najete v velikih trgovskih centrih. Ti še vedno ne vedo, kako bodo poravnali najemnino, saj že dva meseca ne ustvarjajo prihodkov.
Ne pomaga jim nihče. Velike trgovske verige in nepremičninske družbe so jih obvestile, da najemne pogodbe ostajajo enake. Ponudile so jim le odlog plačila. Tudi država zanje ni našla sistemske rešitve, kot so jo recimo Avstrija in nekatere druge članice EU. Najemnike objektov v lasti države je oprostila plačila celotne najemnine, ostale pa prepustila njihovi usodi.
Kaj jim torej sploh ostane? Upe polagajo v državno subvencioniranje najemnin za poslovne nepremičnine. Toda v vladi imajo po naših informacijah do tega ukrepa zadržke. Velik del državnega denarja bi se namreč v tem primeru stekel v žepe tujih finančnih skladov, domačih privatizacijskih mogotcev in komercialnih bank, ki imajo v lasti pomemben del trgovskih površin.
Preberite še:
Vladni fiasko: obljubljali posojila, podjetja ostala na suhem
Nemci delijo, Janševi pa omejujejo pomoč podjetjem
Deset milijonov evrov za najemnine?
"V petek imamo usklajevalni sestanek s predstavniki vlade pred sprejemanjem tretjega proti-korona paketa. Pogovarjali se bomo tudi o subvencioniranju poslovnih najemnin," je potrdila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in predstavnica delodajalcev v Državnem svetu.
Tega na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj, niso želeli komentirati. Že pred tedni pa je zbornica predstavila predlog, po katerem bi se breme najemnin razdelilo med državo, najemnika in najemodajalca. "Država bi subvencionirala najemnino glede na višino padca prihodkov. Če bi prihodki v trgovinah, ki so bile zaprte, padli za več kot 70 odstotkov, bi država povrnila 75 odstotkov najemnine. Če je padec manjši, je subvencija nižja," je pojasnila Lahova.
Najemnina za podjetja predstavlja drugi največji strošek, takoj za plačami zaposlenih. Predlagani ukrep bi zajel obdobje med 13. marcem, ko je bila razglašena epidemija, in 4. majem. V tem primeru bi delno subvencioniranje najemnin zasebnih poslovnih prostorov državo stalo okoli deset milijonov evrov proračunskega denarja. V Avstriji bo država podjetjem povrnila do 75 odstotkov vseh stroškov, tudi obratovalnih.
Lahova je poudarila, da so se o predlogu zbornice pogovarjali že na treh dosedanjih usklajevanjih s predstavniki vlade. Na enem od njih je bil prisoten tudi premier Janez Janša. "Strinjali smo se, da obstaja problem. Vlada oziroma strokovna skupina je tudi pripravila zakonske rešitve, vendar zadeva na koncu ni bila izpeljana," je dejala.
Kdo so največji najemodajalci
Zakaj ne, ji ni znano. Po neuradnih informacijah tudi zato, ker bi imela od ukrepov koristi tudi velika domača in tuja podjetja, ki bi si verjetno brez težav privoščila znižanje ali odpis najemnine.
Med njimi je brez dvoma največja avstrijska Supernova, ki je v začetku lanskega leta kupila deset Mercatorjevih trgovskih centrov v največjih slovenskih mestih. Konec leta je postala še lastnica centrov Qlandia v Kranju, Kamniku, Krškem, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju ter nakupovalnih parkov v Metliki, Ravnah na Koroškem in v Slovenskih Konjicah.
Med največjimi sta tudi avstrijska družba Spar European Shopping Centers (SES), ki upravlja nakupovalne centre Citypark Ljubljana, Europark Maribor, Citycenter Celje in Center Vič, prejšnji teden pa je v Šiški odprla 150 milijonov evrov vreden center Aleja. Njena sestrska družba je trgovska veriga Spar Slovenija. Merkurjeve trgovske centre je medtem kupil ameriški sklad LCN Partners, ki upravlja dve milijardi evrov sredstev.
Ogromne trgovske površine imajo še BTC, ki je v lasti njegovih menedžerjev z Jožetom Mermalom na čelu, pa tudi skupina Tuš, ki je uradno v lasti Mirka Tuša, a jo zaradi prezadolženosti dejansko obvladujejo banke. Nekatere Tuševe največje trgovske centre pa so že pred časom kupili tuji finančni skladi.
Spar plačilo najemnine le odložil, ne pa odpisal
"Drži, da bi proračun v tem primeru financiral tuje finančne družbe. Ampak ta delež je razmeroma nizek in znaša okoli 20 odstotkov," je poudarila Lahova. Potrdila je, da so predlagani ukrep pripravili tudi v sodelovanju z največjimi lastniki nepremičnin, ki so neodvisno od tega sami odobravali odloge najemnin.
A ti do zdaj niso pokazali pretiranega razumevanja za najemnike. V uredništvu necenzurirano.si smo tako prejeli dopis, ki so ga v družbi Spar Slovenija v aprilu pošiljali svojim najemnikom skupaj z računom za najemnine. Plačilo so do nadaljnjega odložili, a so najemnike opomnili, da jo bodo morali v celoti plačati pozneje. Najemnike so napotili na spletno stran ministrstva za finance, kjer so na voljo informacije o finančnih ukrepih za pomoč podjetjem v težavah.
"Z vsemi partnerji se dogovarjamo in iščemo individualne rešitve," je povedal Toni Pugelj, direktor podjetja SES Slovenija in trgovskega centra Aleja, ki je odprl vrata konec prejšnjega tedna. Upa na čimprejšnjo odprtje nakupovalnih središč in računa na pomoč države podjetjem v trgovini in vseh povezanih panogah.
Podobne dopise pa so po naših informacijah pošiljali tudi v Supernovi, le da so bili tam nekaterim večjim najemnikom pripravljeni odpisati del najemnine in obratovalnih stroškov v kriznih mesecih. "Vsak najemojemalec je za nas svoj primer, ki se mu posvetimo individualno. Pri tem iščemo rešitev, ki je za oboje najbolj optimalna in racionalna, hkrati pa predstavlja način, s katerim čim hitreje prebrodimo obdobje, ki ga je zaznamoval koronavirus," so povedali v Supernovi.
