Na vrhuncu drugega vala epidemije novega koronavirusa na preizkušnji očitno ni le zdravstveni sistem, ampak tudi odnosi med ključnimi ljudmi na ministrstvu za zdravje. Po naših informacijah je v vrhu resorja, ki ga vodi Tomaž Gantar, pred dnevi počilo. Vodja njegovega kabineta Rok Petravić, sicer član DeSUS iz Izole, je namreč zaradi mobinga vložil prijavo proti Biserki Simčič, ki v kabinetu velja za ključno ministrovo zaupnico. O tem predhodno ni obvestil Gantarja, zaradi česar naj bi se minister po nekaterih informacijah odločil izbrati novega šefa kabineta.
Ali je to minister že storil, uradno ni mogoče izvedeti. Prav tako ne, kaj so bili konkretni razlogi, zaradi katerih je Petravić prijavil mobing. Na ministrstvu včeraj na več naših vprašanj niso odgovorili. Zanimalo nas je, ali vodijo kakršne koli postopke zaradi mobinga, koliko je teh postopkov, kdo so prijavitelji in kdo prijavljeni. Po podatkih s spletne strani ministrstva Gantarjev kabinet še vedno vodi Petravić, ki je trenutno bolniško odsoten.
Gre le za vrh ledene gore napetosti, ki vladajo na ključnem resorju v boju proti epidemiji. V zadnjem času naj bi se tako precej poslabšali odnosi med Gantarjem in državno sekretarko Tino Bregant, uradno številko dve na ministrstvu. Eden od razlogov za to naj bi bili njeni spori z nekdanjo državno sekretarko Jernejo Farkaš Lainščak, ki je v začetku oktobra sama zaprosila za razrešitev. Na ministrstvu je zdržala štiri mesece. Gantar je tako znova ostal le z eno državno sekretarko. Konec marca je namreč zaradi "osebnih razlogov" odstopil Andrej Možina, nekdanji predsednik zdravniške zbornice.
Se minister ne strinja, da so maske v gozdu nujne?
Gantar naj bi Bregantovi očital tudi soliranje pri nekaterih odločitvah in posamezne nastope v javnosti, najbolj zadnjo novinarsko konferenco, na kateri je odkrito zagovarjalo nošenje maske tudi na samotnih sprehodih v naravi. "Strinjam se, da so opolnoči, ko se sprehajate sami, okrog vas pa več kilometrov ni nikogar, takšni pomisleki, ampak to je signal, da je nošenje mask smiselno," je dejala Bregantova, ki je zaradi tega požela plaz kritik.
V ozadju konfliktov med Gantarjem in Bregantovo naj bi bili boji za obvladovanje resorja, ki kroji zdravstveno politiko. Bolj kot za ideološke naj bi šlo za interesne razlike. Znano je, da v SDS že od začetka mandata te vlade niso pretirano zaupali Gantarju. Svoj vpliv na ministrstvo so želeli doseči prek Jelke Godec, ki jo je SDS izbrala za državno sekretarko, a jo je Janša kmalu zatem na isti položaj raje imenoval v svoj kabinet, od koder je koordinirala prve nakupe zaščitne opreme.
Bregantova je bila pred prihodom na ministrstvo ena najvidnejših predstavnic gibanja Mladi zdravniki. Bila je med najostrejšimi kritiki nekdanje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, ki ji je očitala "sesuvanje celotnega segmenta zdravnikov koncesionarjev". Vlado Marjana Šarca pa je pozivala k "popravi in spremembi delovanja monopolne zavarovalnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)". To bi vrata na trg odprlo zasebnim zavarovalnicam, za kar se zavzemajo tudi v SDS. Med najglasnejšimi nasprotniki "monopola ZZZS" je bila recimo prav takratna poslanka te stranke Jelka Godec.
Monopol za ministrovega prijatelja?
A tudi za Gantarjem se skrivajo konkretni interesi. Njegovo ministrstvo je tako v okviru pogajanj za splošni dogovor predlagalo, da bi morali vsi izvajalci zdravstvenih storitev iti skozi postopek mednarodne presoje kakovosti. Če tega ne bi storili pravočasno, bi izgubili 0,3 odstotka denarja, ki jim ga plačuje ZZZS. Takšen postopek bi lahko vodila le akreditacijska ustanova, ki jo je potrdila Mednarodna zveza za kvaliteta v zdravstveni oskrbi (ISQua).
Več medijev je že pred časom opozorilo, da bi lahko pod takšnimi pogoji akreditacije izvajal le en ponudnik. To je podjetje AACI, ki je v polovičnem lastništvu Dorijana Marušiča, nekdanjega ministra za zdravje in dolgoletnega prijatelja Tomaža Gantarja. Marušičevo podjetje že zdaj akreditira skoraj vse bolnišnice, z novimi določbami pa bi zasedlo celotni trg. Pridobilo bi dodaten posel z zdravstvenimi domovi, domovi za starejše in tudi zasebniki. V zadnjih šestih letih je od slovenskih bolnišnic za akreditacije prejelo dober milijon evrov. Še slabih 900 tisoč evrov je v tem času prejelo povezano podjetje Inštitut za upravljanje v zdravstvu, ki je v lasti Janeza Ovsenika, ustanovitelja londonskega AACI.
V začetku meseca je Gantar umaknil predlog, ki bi omogočil posel Marušičevemu podjetju. Pred tem mu je zdravniška zbornica, ki jo vodi Zdenka Čebašek Travnik, zagrozila s prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Še naprej ostajajo dvomi, povezani s koristnostjo teh akreditacij.
Kdo kadruje na ministrstvu?
Stična točka med Marušičem in Gantarjem je tudi Biserka Simčič. Na ministrstvu je skrbela za področje kakovosti v času, ko ga je vodil Marušič. Takrat, leta 2012, je za bolnišnice začela veljati določba o akreditaciji bolnišnic. V tem mandatu želijo na ministrstvu ustanoviti še neodvisno agencijo za kakovost in varnost v zdravstvu, ki jo je DeSUS vnesel tudi v koalicijsko pogodbo. To so sprva želeli storiti kar v okviru pogajanj o splošnem dogovoru in ne s pripravo posebnega zakona.
Biserko Simčič je nazaj na ministrstvo pripeljal Gantar. Sedem let pred tem, v času Gantarjevega prvega ministrovanja, je na sodišču priznala krivdo za tri kazniva dejanja, povezana z vdiranjem v elektronsko pošto nekdanjih sodelavcev v novomeški bolnišnici. Obsojena je bila na plačilo 6000 evrov kazni. "Svojo napako je priznala, vseskozi je odlično ocenjena in je prepoznana strokovnjakinja za kakovost in varnost v zdravstvu. Minister Gantar je mnenja, da ni prav, da bi nekdo zaradi ene napake plačeval ceno celo življenje," so nam že pred časom pojasnili na ministrstvu.
Zdaj v kabinetu skrbi za pomoč pri vodenju strokovnih nalog, projektnih skupin in drugih nalogah. Po pričevanju več virov ima pomemben vpliv na Gantarja, tudi pri kadrovskih odločitvah. Pri uslužbencih naj bi vzbujala strah, o čemer naj bi pričalo več anonimnih pisem. Na ministrstvu niso seznanjeni s tem, da bi posameznim zaposlenim grozila z izgubo službe. "Kolikor nam je znano, večina zaposlenih (z njo, op. a.) nima težav. Prav tako se (Biserka Simčič, op. a.) ne ukvarja s kadrovskimi postopki in nima pooblastil za kadrovske zadeve," so še dodali.
