Sume, da ruska vojska in zasebna milica Wagner na bojiščih v Ukrajini uporabljata tudi strelivo, ki je tja prišlo iz Slovenije, zdaj preiskuje tudi slovensko ministrstvo za obrambo.
Na ministrstvu, ki ga vodi Marjan Šarec, so tako potrdili, da so pristojni organi v Republiki Sloveniji že sprožili ustrezne postopke za ugotavljanje dejstev v zvezi s podjetjem Valerian iz občine Ivančna Gorica. Njegovo ime se je namreč po poročanju bruseljskega portala Politico znašlo na uvoznih deklaracijah za strelivo kalibra 338 Lapua Magnum, ki ga je od lani jeseni kupovala ruska orožarska družba Promtehnologija. Gre za isto vrsto streliva, ki ga je ruska stran v zadnjih mesecih uporabljala tudi v bojih za Bahmut na vzhodu Ukrajine.
Podjetje Valerian je bilo ustanovljeno 22. februarja lani, dva dni pred začetkom ruske agresije na Ukrajino. Njegov lastnik in direktor Gašper Heybal je za portal Politico dejal, da mu ni jasno, kako bi se lahko ime podjetja pojavilo na dokumentih.
Toda danes razkrivamo, da je Heybal takoj po izbruhu vojne v Ukrajini začel prodajati večje količine streliva kalibra 338 Lapua Magnum – in to v Kirgizijo, države v Srednji Aziji, ki ima pomembno vlogo pri oskrbovanju Rusije z orožjem in vojaško opremo. Zgolj v letu dni je Heybal kupcem iz Kirgizije prodal več kot pol milijona nabojev. Ali in koliko jih je končalo na vzhodu Ukrajine, za zdaj ni mogoče ugotoviti.
Preberite še:
Skrivnost streliva iz Slovenije, ki je končalo pri ruskih plačancih
Uradno: v Kirgizijo prodal pol milijona nabojev
Heybal je že več let vodja prodaje v podjetju 365 Plus, ki prodaja orožje, varnostno in vojaško opremo. Njegova lastnika sta Miloš Mitrović, ki je prijavljen v hrvaškem Novigradu, in Igor Albreht. Takoj po ruskem napadu na Ukrajino je podjetje očitno našlo nov trg - Kirgizijo.
Po uradnih podatkih mu je namreč pristojna komisija ministrstva za obrambo med lanskim aprilom in letošnjim majem odobrila kar osem dovoljenj za izvoz orožja v to državo. V Kirgizijo je tako podjetje 365 Plus prodalo štiri pošiljke streliva kalibra 338 Lapua Magnum, v katerih je bilo skupaj skoraj 400 tisoč nabojev. V začetku novembra pa je v Kirgiziji prodalo še 120 tisoč nabojev streliva kalibra 308 WIN. Vso prodano strelivo je bilo proizvedeno v Švici, je razvidno iz odobrenih dovoljenj.
V vseh primerih je bil kot odgovorna oseba pri izvoznih dovoljenjih naveden Gašper Heybal, ki izjav ne daje več. Ko smo ga klicali včeraj, nas je za pojasnila napotil na Odvetniško družbo Čeferin.
Kdo pa so bili kupci? Šlo je za podjetja iz Kirgizije, ki se sodeč po imenih ukvarjajo z lovom. Naključno ali ne, po Evropi so začela množično kupovati strelivo takoj po izbruhu vojne v Ukrajini, torej že po tem, ko so države Zahoda proti Rusiji uvedle sankcije.
Preberite še:
SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo
Je bila Srednja Azija le obvod za Ruse?
Veliko večina streliva, ki ga je prodal Heybal, je tako kupilo podjetje Hunting Yard. Registrirano je v Ošu, drugem največjem mestu v Kirgiziji. To se nahaja tik ob meji z Uzbekistanom, na etnično nemirnem območju Ferganske doline, kjer je v preteklih letih delovala tudi teroristična skupina Islamska država (ISIS). Sedež podjetja Hunting Yard je v stanovanjskem bloku. Kot zanimivost: količina streliva, ki ga je to kirgiško podjetje kupilo iz Slovenije, je domala enaka količini istega tipa streliva, ki je po navedbah portala Politico končalo na vzhodu v Ukrajini.
Uradna lastnica podjetja Hunting Yard je 29-letna kirgiška državljanka Aziza Nurmatova. Po podatkih oblasti v Kirgiziji je podjetje od lanskega marca pridobilo kar 27 potrdil o skladnosti za različne vrste orožja, večinoma češke in avstrijske proizvodnje. Dve od teh potrdil je pridobilo za posle s podjetjem 365 Plus. Manjšo količino streliva je kupilo še podjetje Mountain Hunter, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Njegov lastnik je Viktor Jarcev, ki ima v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, v lasti eno največjih prodajaln orožja.
Že v petek pa smo poročali, da je Heybal strelivo kalibra 338 Lapua Magnum prodajal tudi kirgiški družbi K Suppro. Njen lastnik je ruski poslovnež Aleksander Gaidukov, ki prihaja iz Sankt Peterburga, rojstnega mesta Vladimirja Putina. Tam ima v lasti podjetje za varovanje. Heybal je izvozno dovoljenje slovenskega ministrstva dobil v začetku maja, a mu je posel z Gaidukovomočitno preprečila objava članka na portalu Politico. Takoj zatem je namreč ministrstvo obvestil, da "dovoljenja ne bodo realizirali". Od konca maja je družba K Suppro na ukrajinskem seznamu sankcij.
Preberite še:
Izginuli milijoni slovenske elite v Dubaju
Kaj bo preverjalo ministrstvo
Preiskava ministrstva za obrambo bo tako ugotavljala, ali in kako je mogoče, da je to strelivo končalo na bojiščih v Ukrajini. Po naših informacijah sta namreč podjetje 365 Plus oziroma Heybal dovoljenje za izvoz dobila, ker sta predložila potrdilo, da bo strelivo ostalo v Kirgiziji. To naj bi pri najmanj eni od pošiljk jamčilo tudi tamkajšnje ministrstvo za obrambo.
Poslovanje podjetja 365 Plus
Tudi zato gre domnevati, da bo preiskava ugotavljala, ali je bila Kirgizija le obvod za dobave orožja v Rusijo in ali je slovenski dobavitelj za to vnaprej vedel. Prav tako bo preverjala, ali in kateri predpisi so bili morda pri teh poslih zlorabljeni.
Medtem ko je podjetje 365 Plus pridobilo več dovoljenj za izvoz v Kirgizijo, jih namreč drugo Heybalovo podjetje, Valerian, za posle v isti državi ni. Tudi temu podjetju je sekira v med padla po začetku vojne. Poročali smo že, da je Heybal v začetku lanskega avgusta v imenu podjetja Valerian odprl tri bančne račune pri banki OTP na Madžarskem. Takoj zatem je po naših zanesljivih informacijah v Kirgizijo začelo izvažati sestavne dele za lovsko strelivo.
Zakaj je Heybal posle s Kirgizijo vodil prek dveh podjetij, ni znano. Kot že omenjeno, izjav ne daje. V vsakem primeru pa je to še en dokaz, da od začetka vojne v Ukrajini med Slovenijo in Srednjo Azijo nastala očitno dobro utečena pot za posle z orožjem in vojaško opremo.
