Milan Krek zapušča položaj direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). To informacijo nam je potrdilo več virov. O tem naj bi tudi Krek že obvestil vodilne uslužbence NIJZ in pravno službo prosil, naj uredi vse potrebno za odstop.
Odločitev, da se po več kot dveh letih umakne z vrha NIJZ, je Krek po naših informacijah sprejel po današnjem sestanku z novim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom. Še konec aprila, nekaj dni po volitvah, je sicer Krek javno zavračal možnost odstopa, napoved Roberta Goloba o njegovi zamenjavi pa je označil kot nedopustno politično vmešavanje. S čim ga je Bešič Loredan prepričal v nasprotno, ni znano. Krek bi se lahko vrnil na staro delovno mesto v Koper, konec leta pa naj bi že izpolnil pogoje za upokojitev.
Nova koalicija ima po naših informacijah že izbranega njegovega naslednika. To ne bo Ivan Eržen, epidemiolog in nekdanji direktor NIJZ, čigar ime se je v zadnjih mesecih omenjalo v javnosti. Vodenje inštituta naj bi tako prevzel Branko Gabrovec, dolgoletni visoki uslužbenec NIJZ, ki vodi odbor za zdravstvo pri stranki SD. Pred njim in njegovo ekipo je težka naloga.
Preberite še:
Zakaj mora Milan Krek oditi
"Število okuženih pada, a je opazna tudi rast"
NIJZ, ki bi moral predstavljati osrednjo strokovno inštitucijo na področju krepitve in varovanja zdravja, še posebej med epidemijo covid-19, se je namreč v zadnjih dveh letih popolnoma podredil vladi Janeza Janše in postal orodje v rokah politike. Zasluge za to gredo v prvi vrsti Kreku.
Ta je vodenje NIJZ prevzel konec aprila 2020, ko je bil prvi val epidemije že pri koncu. Zamenjal je dotedanjega direktorja Eržena, ki se je po tem, ko je javno podvomil v smiselnost obveznega razkuževanja stanovanjskih stavb in omejitve gibanja na občine, znašel v nemilosti Janševe vlade. Bolj poslušnega direktorja je našla v Kreku. Medtem ko je kimal njenim, velikokrat strokovno zgrešenim ukrepom, je s svojim delovanjem tudi pomagal ustvarjati nezaupanje javnosti. "Hiša je bila talec politike," nam je zaupal eden od zaposlenih na NIJZ.
Pri branjenju epidemioloških ukrepov vlade je tako Krek izrekel marsikaj, kar ni imelo podlage v stroki. Tako je "zaslovel" s številnimi ponesrečenimi izjavami in javnimi nastopi, zaradi česar ga je vlada vsake toliko časa umikala iz javnosti:
- med prvim valom epidemije je dajal katastrofične napovedi o 90.000 mrtvih, svaril pred kresovanji in "prvomajskimi žuri, ki lahko privedejo do katastrofe".
- dajal je nasprotujoče izjave o nošenju mask.
- pred začetkom drugega vala je RTV Slovenija očital, da ne bi smela snemati gala prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), na kateri so bili vsi udeleženci brez mask.
- oktobra 2020, ko se je epidemija razmahnila, je brez zaščitne maske na bencinskem servisu točil gorivo, kar je pripisal lastni utrujenosti.
- februarja lani je razlagal, da "število okuženih v zadnjih tednih sicer pada, a je opazna tudi rast".
Preberite še:
Milan Krek išče pot do opozicije
Direktor NIJZ se je "ves čas izogibal postopku"
Pri tem je šel Krek kdaj tudi čez mejo. Tako je urad informacijskega pooblaščenca pred tednom dni zaključil postopek, v katerem je skušal ugotoviti, kako je Janšev kabinet prišel do imen in naslovov vseh polnoletnih državljanov ter jim decembra lani poslal pismo, v katerem jih je pozval k cepljenju. Podatke so dobili iz registra, s katerim upravlja NIJZ, a nato neustrezno ravnali z njimi. V postopku je bila tudi NIJZ, pri čemer so na uradu opozorili, da se je "Milan Krek ves čas izogibal postopku".
Pozneje se je skušal vpleti tudi v volitve. Kot smo razkrili, je želel Krek v začetku letošnjega leta napisati pismo predsedniku države Borutu Pahorju, v katerem bi ga opozoril na nevarnost volitev v času epidemije in zaradi izjemno slabih epidemioloških razmer predlagal njihovo čim kasnejšo izvedbo. Pismo bi poslal v imenu NIJZ, torej osemsto zaposlenih, tudi strokovnjakov s področja epidemiologije. Toda pismo je ostalo v Krekovem predalu, saj za to potezo ni dobil podpore v vodstvu NIJZ.
Preberite še:
Milan Krek se ima za žrtev. Resno? #kolumna
Vlada je sicer že na sredini ustanovni seji zamenjala svoje predstavnike v svetu NIJZ. Razrešili so Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh. Za preostanek mandata pa so v svet zavoda NIJZ imenovali Mitjo Blagajneta, Mileno Kramar Zupan, Braneta Bregarja in Andraža Jaklja.
