Merkurjeva trgovska središča v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Velenju in drugih večjih slovenskih mestih imajo novega lastnika. Kupil jih je ameriški sklad LCN Capital Partners, ki je zanje po naših informacijah plačal sto milijonov evrov.
Sklad, ki ima v upravljanju za dve milijardi dolarjev sredstev, je v zadnjem obdobju precej dejaven na evropskem trgu. Več o tem v okvirju. Še pred bankrotom Agrokorja je od hrvaškega koncerna odkupil tudi nekatera njegova trgovska središča in mu jih oddal nazaj v najem. Na podoben način je bil izpeljan posel v Sloveniji.
Sprememba lastništva Merkurjevih trgovskih središč se je zgodila v tišini, čeprav gre za do zdaj enega od največjih nepremičninskih poslov pri nas. Po vrednosti je tudi povsem primerljiv z nedavno prodajo Mercatorjevih centrov, ki jih je za 116 milijonov evrov kupila avstrijska Supernova.
Katera trgovska središča so prodali
Do zdaj so bila Merkurjeva trgovska središča v lasti ameriškega sklada HPS Investments Partners, ki je leta 2017 prevzel tudi Merkurjevo trgovsko dejavnost.
Posel med skladoma, ki imata oba sedež v New Yorku, njuni pisarni pa sta oddaljeni manj kot kilometer, je bil uradno končan pred nekaj tedni. S tem je novega lastnika dobilo 15 od skupno 23 trgovskih središč. To so:
- Merkur Ljubljana Vižmarje,
- Merkur Radomlje Jarše,
- Merkur Maribor,
- Merkur Mojster Maribor,
- Merkur Celje Hudinja,
- Merkur Novo Mesto Bršljin,
- Merkur Ptuj,
- Merkur Murska Sobota,
- Merkur Slovenj Gradec,
- Merkur Velenje,
- Merkur Škofja Loka,
- Merkur Nova Gorica,
- Merkur Mojster Nova Gorica,
- Merkur Lesce in
- Merkur Litija.
Začetni vložek so si že povrnili
Kot je znano, je ameriški sklad HPS Investment Partners julija 2017 iz stečajne mase starega Merkurja za 28,56 milijona evrov odkupil njegovo trgovsko dejavnost.
Skoraj hkrati je z družbo Heta, slabo banko nekdanjega Hypa, uskladil in podpisal pogodbo o nakupu 13 trgovskih središč, v katerih še danes posluje Merkur Trgovina. Zanje je odštel 49 milijonov evrov, kar naj bi bilo precej več od pričakovanj.
Po naših informacijah se je sklad zanimal tudi za nakup petih trgovskih središč (Ljubljana Vič, Primskovo, Naklo, Koper, Jesenice), ki so zdaj v rokah družbe Merkur Nepremičnine. Toda njena večinska lastnica, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), naj ne bi (več) aktivno iskala kupca zanjo, saj je zadovoljna z njenim poslovanjem.
Po manj kot dveh letih so torej Američani sklenili 100-milijonski posel, s katerim so si najmanj povrnili začetni vložek.
Američani prodajajo tudi trgovsko dejavnost
Kot kaže, se bodo kmalu povsem umaknili iz Slovenije. Že več mesecev naj bi aktivno iskali kupca za trgovsko dejavnost.
Za družbo Merkur Trgovina, ki jo vodita Blaž Pesjak in Igor Maroša, je bilo že leta 2017 veliko zanimanja. Med drugim jo je želel kupiti hrvaški trgovec s tehničnim blagom Pevec, zanjo pa so se potegovali tudi skupina njegovih največjih dobaviteljev in upniki.
Naš največji trgovec s tehničnim blagom v zadnjem obdobju tudi opazno izboljšuje svoje poslovanje. V prvem četrtletju letos je ustvaril nekaj manj kot 51 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je okoli 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je več kot potrojil dobiček iz poslovanja na pol milijona evrov.
Pred dnevi so v družbi Merkur trgovina, ki zaposluje 1.500 delavcev, s predstavniki reprezentativnih sindikatov dosegli in podpisali socialni dogovor. Z njim so med drugim izplačilo regresa zvišali na 1.500 evrov. Hkrati nadaljujejo pogovore za reorganizacijo družbe in sistemizacijo delovnih mest, za nov plačni model, prerazporeditve delovnega časa ter se dogovarjajo o novi podjetniški kolektivni pogodbi.
V vsem lanskem letu je Merkur ustvaril nekaj več kot 230 milijonov evrov prihodkov. To je daleč od tega, kar je dosegal pred krizo in pred neuspešnim menedžerskim prevzemom Bineta Kordeža, zaradi katerega je stari Merkur v resnici končal v stečaju. Na njegovem pogorišču sta nastali dve družbi, in sicer Merkur Trgovina in Merkur Nepremičnine.
Trgovine lahko najemajo do leta 2064
V začetku letošnjega leta so začeli v Merkurju tudi poplačevati obveznosti do upnikov iz potrjene prisilne poravnave, po kateri se je zgodila odprodaja trgovske dejavnosti. V prvem obroku so upnikom nakazali okoli 615 tisoč evrov, pri čemer bodo obveznosti dokončno poplačali čez deset let.
V obdobju finančne in poslovne sanacije je bilo eno od ključnih tveganj pri poslovanju družbe zagotovo lastništvo trgovskih središč, ki jih uporablja Merkur.
Merkur je namreč za trgovske centre po dogovoru z upniki plačeval znižano najemnino, kar mu je po eni strani omogočilo hitrejšo sanacijo, po drugi pa je zaradi tega dosega višji dobiček iz poslovanja. Ugodne najemne pogodbe bi se dokončno iztekle v letošnjem letu.
To je bil tudi glavni razlog, zakaj so Američani poleg trgovske dejavnosti na vsak način želeli kupiti tudi njegove nepremičnine. Če jim ne bi uspelo, bi se lahko zgodilo čezmerno zvišanje najemnin, kar bi ogrozilo dolgoročno rentabilnost poslovanja Merkurja.
Še pred prodajo trgovskih središč in trgovske dejavnosti so to tveganje odpravili. Družba Merkur Trgovina si je namreč zagotovila njihovo dolgoročno uporabo. Z njihovim novim lastnikom je podpisala najemno pogodbo za obdobje 25 let, ki jo lahko pozneje še podaljša, in sicer dvakrat za po deset let. V njih bo torej lahko ostala vse do leta 2064. Hkrati je s skladom LCN podpisala predkupno pravico na trgovskih središčih.
Kje po Evropi so še kupovali Američani
Ameriški sklad LCN Capital Partners, novi lastnik Merkurjevih trgovskih središč, je v zadnjem obdobju v Evropi izpeljal več velikih nepremičninskih poslov:
- iani so v mestu Aberdeen na Škotskem za skoraj 130 milijonov evrov kupili poslovni kompleks, ki stoji ob letališču, v njem pa ima sedež norveška energetska skupina Aker Solutions, ki upravlja naftne ploščadi v Severnem morju;
- konec leta 2017 so za 60 milijonov evrov kupili poslovno stavbo v Lódžu na Poljskem;
- v začetku leta 2017 so kupili sedež banke ING v Amsterdamu na Nizozemskem.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net