Na današnji dan pred 76 leti so sovjetske enote osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz, v katerem so nacisti med drugo svetovno vojno pobili 1,1 milijona ljudi. Vsakega 27. januarja se zato v svetu spominjamo holokavsta, največjega genocida 20. stoletja. V Auschwitzu, Treblinki, Sobiborju, Chelmnu in številnih drugih taboriščih po Evropi, v getih in drugod na ozemljih, ki jih je okupiral ali obvladoval Tretji rajh, je umrlo šest milijonov Judov. Žrtve najbolj organiziranega sistema pobijanja v zgodovini človeštva so bili tudi številni pripadniki drugih narodov, etničnih ali verskih skupin. Samo v Auschwitzu je umrlo več kot 1300 Slovencev.
Holokavst je nesporno zgodovinsko dejstvo, dokumentirano z milijoni dokumentov, pričevanj, fotografij, videoposnetkov in drugega dokaznega gradiva. Kljub temu evropska skrajna desnica nikoli ni prenehala širiti ideje, da se holokavst nikoli ni zgodil. Zanikanje holokavsta je kaznivo dejanje v večini evropskih držav. V Sloveniji ga ureja 297. člen kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje, sovraštva in nestrpnosti:
Praksa pri nas je drugačna. Leta 2018 je okrajno sodišče v Trbovljah zavrglo obtožni predlog proti Bernardu Brščiču, poznejšemu predsedniku skrajne desne stranke Domovinska liga, ki je na televizijski postaji ETV govoril o "domnevnem holokavstvu" in "nemškemu narodu kot žrtvi židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo".
Zanikanje holokavsta prepoveduje direktiva Evropske unije iz leta 2007. Istega leta je tudi Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o zanikanju holokavsta.
Ideje zanikovalcev holokavsta so se v zadnjih letih začele širiti tudi v Sloveniji po zaslugi medijev, ki jih obvladuje SDS. Ti so postali kanal za širjenje misli zanikovalcev holokavsta iz Slovenije in tujine: ameriškega neonacističnega aktivista Garyja Laucka, upokojenega profesorja in belega supremacista Kevina MacDonalda, vodjo švedske skrajne desnice Daniela Friberga, ki je povezan z neonacističnimi gibanji v ZDA in drugod ... Na družbenem omrežju občasno deli tudi misli Janeza Janše. Na spletni strani tednika Demokracija, ki je v solastništvu SDS, so nekatere od teh objav v vmesnem času izbrisali.
Zanikanje holokavsta se tudi med domačimi avtorji, ki pišejo za medije SDS, pojavlja v več oblikah: kot dvom, da so opisi holokavsta in število žrtev pretirane, kot namigovanja, da gre za del svetovne judovske zarote, da so bila koncentracijska taborišča v resnici delovna taborišča, da nacisti niso množično pobijali Judov ali da so bogati Judje celo sami financirali holokavst zato, da so po vojni dobili državo Izrael. S postavljanjem holokavsta v kontekst svetovne judovske zarote se skuša demonizirati ameriškega milijarderja Georga Sorosa, največjega sovražnika novodobnih evropskih populistov in skrajnih desničarjev. Poizkuse zgodovinskega revizionizma zavijajo v parole o svobodi govora.
Zadnji tak primer se je zgodil prejšnji teden v oddaji Faktor na TV3, ko je njena voditeljica Norma Brščič dejala, da "nikoli ne slišimo razprave o judovski zaroti, o vlogi vlogi Židov v svetovnih institucijah, v politiki, v pornografski industriji, v filmski industriji, v medijih". "Kajti kdorkoli naslovi obstoj judovskega problema, je takoj obtožen zanikanja holokavsta," je dejala. Ko smo vrhovno državno tožilstvo obvestili o tem in vprašali, kako bo ukrepalo v tem primeru, so nas obvestili, da naše vprašanje štejejo kot naznanilo suma kaznivega dejanja.
V nadaljevanju objavljamo najbolj odmevne primere zanikanja holokavsta v Sloveniji v zadnjih letih.
Premier Janez Janša je v soboto, 13. junija 2020, 25. obletnico genocida nad Bošnjaki v Srebrenici pospremil s tvitom, v katerem je poskušal relativizirati ta zločin pripadnikov vojske in policije Republike Srbske, ki so pobili več kot 8372 Bošnjakov. Slovenski premier je zapisal, da "pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije". S tem je Janša sprožil val ogorčenja in zgražanja mednarodne javnosti.
V bran Normi Brščič sta po oddaji Faktor stopila Andrej Drapal, lobist in nekdanji solastnik agencije Pristop, ter politik in nekdanji voditelj oddaje Faktor Bojan Požar.
