Vsaj trije nekdanji visoki policijski funkcionarji iz obdobja nekdanjega generalnega direktorja Antona Olaja, ki so bili odgovorni za prekomerno uporabo sile proti ljudem na protestih, so še vedno zaposleni v ožjem vodstvu policije.
To razkriva poročilo o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov, ki ga je junija lani odredila tedanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Gre za 160 strani dolg dokument, ki obravnava ravnanje policije na šestih protestih v Ljubljani letih 2020 in 2021. Avtorji poročila so ugotovili, da je policija neupravičeno uporabljala prisilna sredstva, kršila lastne odredbe in druge nepravilnosti. Prve ugotovitve so luč sveta ugledale v začetku lanskega decembra, tik pred odstopom Tatjane Bobnar.
Že takrat je njen odhod v javnosti odprl vprašanje kadrovskih zamenjav v policiji, ki jo od junija lani vodi Boštjan Lindav. V vodstvu policije so namreč ostali nekateri kadri, ki so najpomembnejše položaje zasedali v času Antona Olaja in drugih generalnih direktorjev iz obdobja Aleša Hojsa. Poročilo dokončno potrjuje:
- da so imeli prav ti ljudje ključno vlogo pri dogajanju na protestih 5. oktobra 2021, na katerih je policija središče Ljubljane zalila z oblaki solzivca,
- da se nihče od teh ljudi ni upal postaviti Žanu Mahniču, tedanjemu državnemu sekretarju za nacionalno varnost, ko je ta med protesti v operativnemu štabu policije verbalno napadel enega od njenih uslužbencev,
- da je moralo sedanje vodstvo policije vse to vedeti že več mesecev. Že v začetku septembra so namreč z ministrstva sporočili, da je bilo pri delu policije na protestih "ugotovljenih več nepravilnosti", saj da "so policisti s svojimi zakonsko predpisanimi pooblastili nestrokovno in nesorazmerno posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine". Kljub temu so ti kadri še vedno na vodilnih položajih v slovenski policiji.
Preberite še:
Je policija "Janševa" ali ne? #analiza
Z vodnim topom nad osebo z berglo
Za varovanje shoda 5. oktobra 2021 je bila zadolžena Policijska uprava Ljubljana. Le štiri dni pred tem je Olaj za njenega direktorja začasno imenoval Janeza Rupnika. To je storil po tem, ko je prejšnje vodstvo padlo v nemilost zaradi policijske intervencije proti neonacistični skupini rumeni jopiči med protivladnimi protesti na Prešernovem trgu. Vodenje štaba na generalni policijski upravi je Olaj zaupal Danijelu Lorbku, direktorju uprave uniformirane policije. V nočni izmeni je to nalogo prevzel Tomaž Pečjak, nekdanji Olajev namestnik.
Tako Rupnik kot Lorbek od junija nista več na teh položajih, a danes zasedata delovni mesti v vodstvu policije. Janez Rupnik je trenutno zadolžen za pripravo pravnih podlag in tehničnih rešitev pri varovanju državne meje in obravnavi nasilja v družini. Njegov brat Andrej Rupnik, ki ga je prva Janševa vlada imenovala za direktorja Slovenske varnostno- obveščevalne agencije (Sova), je decembra lani v več javnih nastopih stopil v bran Tatjani Bobnar. Lorbek danes skrbi za izobraževanje kandidatov za policiste in druge naloge. Pečjak pa danes velja za desno roko Boštjana Lindava.
Izredni nadzor je sicer ugotovil serijo nepravilnosti pri takratnem varovanju protestov:
- neupravičeno uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje in množično kršili javnega reda. Policija ga je tako v več primerih uporabila proti posameznikih, ki se niso (več) nahajali v množici in niso huje kršili javnega reda, v enem primeru celo proti vidno bolnemu posamezniku, ki si je pri hoji pomagal z berglo. S tem so policisti neposredno kršili zakonodajo.
- policisti so vodni curek uporabili, ne da bi predhodno ukazali množici, naj preneha kršiti javni red in naj se mirno razide. To je nadzorna skupina ugotovila pri najmanj 22 primerih uporabe vodnega curka s plinom.
- kršenje odredb za uporabo plinskih sredstev. Policist je imel za to vsakič na voljo le eno minuto. Toda dejansko je po izdaji ukaza izstrelil kar 12 plinskih nabojev, poleg tega pa na kar štirih različnih lokacijah. Zelo verjetno je to storil po preteku zakonskih pogojev za uporabo.
- vse te ukrepe je policija izvedla, četudi so bili le v zelo redkih primerih tarča pirotehnike, kamenja, kock in drugih nevarnih predmetov. Iz komunikacije med policisti je razvidno, da so ti prejemali navodilo, naj protestnike razženejo z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev.
Preberite še:
Igra Tatjane Bobnar in napad na Roberta Goloba #komentar
Prej na položajih, danes v vodstvu policije
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo je Rupnik pozneje zanikal očitke, da je policija na protestih 5. oktobra lani prekomerno uporabila plinska sredstva in vodni curek. "Ukrepanje policije je bilo strokovno in zakonito," je zatrdil.
Ne le, da ga ugotovitve izrednega nadzora postavljajo na laž. Avtorji poročila so izrazili "resen dvom v neodvisnost" odločitev, ki jih je uradno sprejemal vodja operativnega štaba pri PU Ljubljana Dejan Čulk. Ta bi lahko po predpisih navodila dobival le od Rupnika. Toda posnetki pogovorov razkrivajo, da Lorbek "ni želel izgubljati časa pri izvajanju nekaterih ukrepov, kdaj bodo shod razpustili, razgnali in uporabili plinska sredstva". "Zdej shod je razpuščen, razgnan, kaj bomo zdaj to podelali do konca al' ne?" je Lorbek v poznih popoldanskih urah spraševal Čulka. Vsaj dvakrat je zahteval, naj se množica razžene.
Ob Rupniku je bil v štabu, ki ga je vodil Čulk, takrat tudi tedanji Olajev namestnik Stanislav Vrečar. Poročilo navaja, da sta z Rupnikom "že s svojo prisotnostjo ustvarjala pozornost in posledično pritisk na vodstvo varovanja", pri čemer je Čulk že pred tem prejel opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tudi Vrečar je danes še vedno v vodstvu policije, kjer je zadolžen za odpravljanje administrativnih ovir. V pogovoru z uslužbenci ministrstva je "pokril" Rupnika, je razvidno iz poročila.
Hojs s falconom v štab, Mahnič norel
Poročilo je dokončno potrdilo tudi razkritje necenzurirano.si iz oktobra 2021, da sta operativni štab policije še med intervencijo obiskala Aleš Hojs in Žan Mahnič. Tja sta prišla v večernih urah – Hojs neposredno iz Budimpešte, od koder se je pripeljal z vladnim letalom falcon. Kot je razvidno iz poročila, je Mahnič v štabu verbalno napadel enega od policistov, ker naj bi proti njemu spisal kazensko ovadbo.
To očitno nikogar od visokih uslužbencev policije ni motilo, saj nihče policista ni zaščitil pred tedanjim Janševim državnim sekretarjem. Poročilo navaja le, da je bilo to "za vse prisotne neprijetno". Tudi prepis pogovora med Stanislavom Vrečarjem in Tomažom Pečjakom, vodjo operativnega štaba GPU v nočni izmeni, razkriva, da je Mahniča miril Hojs. "Saj smo bli tih', kaj se češ oglašat," je dejal Pečjak. Mahniča naj bi razjezilo tudi, da protestnikov "nismo čapnili prej".
