Lista Marjana Šarca (LMŠ), Socialni demokrati (SD), Levica in Stranka Alenke Bratušek (SAB) so imele lani skupaj na bančnih računih le 447.000 evrov denarja. To je 200.000 evrov manj, kot ga je imela sama SDS, finančno daleč najmočnejša slovenska stranka.
Poročila o poslovanju političnih strank razkrivajo, da so štiri stranke nekdanje Koalicije ustavnega loka (KUL) do konca lanskega leta uspele zbrati toliko denarja, kot ga je SDS porabila zgolj v kampanji pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2018, na katerih je osvojila četrtino vseh glasov. Devet strank, ki so se prebile v parlament, pa je za svoje politične kampanje porabilo skupno več kot dva milijona evrov.
Supervolilno leto 2022, ko bodo na sporedu državnozborske, lokalne in predsedniške volitve, bodo tako opozicijske stranke pričakale v občutno slabšem finančnem položaju kot vladajoče. Še "najbogatejša" med njimi je SAB, ki ima najmanj poslancev, a je bila lani med epidemijo covid-19 najbolj varčna. Zadnji dan lanskega leta je imela na računu 156.000 evrov. V najslabšem finančnem položaju je ena najstarejših strank pri nas SD, ki ima ob 70.000 evrov na računu še nekaj več kot 400.000 evrov dolga.
Preberite še:
Lahko noč in srečno, Slovenija #kolumna
Polna blagajna SMC v Jeretičevih rokah
Za primerjavo: na isti dan so imele tri stranke vladajoče koalicije (SDS, NSi in SMC), ki v državnem zboru nimajo več večine, skupaj na računu kar 1,4 milijonov evrov, torej trikrat več od strank opozicije. Blagajna Stranke modernega centra (SMC) je tako še vedno polna na račun prepričljive zmage na državnozborskih volitvah leta 2014, ko jo je še vodil Miro Cerar. Na zadnji dan lanskega leta je imela na računu več kot 600.000 evrov.
To je verjetno ključni razlog, zakaj je SMC kljub poraznim rezultatom v javnomnenjskih anketah in upadom števila članov še vedno privlačna za povezovanja v očeh političnih partnerjev, ki lahko sami o tako visokih zneskih le sanjajo: Zelenih Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Naše dežele. S tem denarjem bo v predvolilnih kampanjah upravljal Sebastijan Jeretič, ključni politični svetovalec predsednika SMC Zdravka Počivalška, ki ga je lani jeseni za pet mesecev najelo tudi ministrstvo za gospodarstvo in mu za to plačalo 19.000 evrov.
Še več denarja kot pri SMC je na bančnih računih SDS - tudi zaradi zvestih članov in radodarnih podpornikov in simpatizerjev, ki ji redno pomagajo z nakazili večjih vsot denarja. Med njimi je davčni svetovalec Ivan Simič, ki v času tretje Janševe vlade vodi njen strateški svet za debirokratizacijo, v kvoti SDS pa je bil imenovan tudi v nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja.
Simič je najresnejši kandidat za novega direktorja Finančne uprave (Furs). Ta položaj bo po nekaterih informacij prevzel z junijem. Simič je tudi direktor in lastnik podjetja Simič & Partnerji, ki je lani SDS nakazalo 500 evrov. To pomeni, da bo SDS na čelo ene od ključnih državnih institucij, ki ima široka pooblastila in vpogled v drobovje podjetij, postavila svojega donatorja. Toda Simič je tako kot trije drugi manjši donatorji spregledal, da podjetja že od leta 2014 ne smejo financirati političnih strank. Zato je morala SDS v skladu z zakonom ves denar, ki ga je zbrala na ta način, okrog 800 evrov, nakazati v humanitarne namene.
Preberite še:
Rok Snežič klical posojilodajalko SDS pred bančnim okencem
Kdo so uradni donatorji SDS
Podobno težavo so imeli v stranki LMŠ Marjana Šarca. Z denarnimi prispevki jim je pomagalo 15 oseb, med katerimi so tudi (bivši) poslanci stranke. Nakazali so ji nekaj manj kot devet tisoč evrov, a so pri tem kršili zakon o političnih strankah, ki določa najvišje dovoljene zneske. Spornih je bilo tudi za 500 evrov izrednih popustov in brezplačnih storitev, ki jih je LMŠ dobila v Kamniku. V humanitarne namene je morala tako nakazati 9500 evrov.
Če to za LMŠ ni malo denarja, saj je bila stranka ob dva odstotka letnih prihodkov, je bilo pri SDS drugače. Visoka nakazila iz državnega proračuna, ki so posledica rezultatov preteklih lokalnih in državnozborskih volitev, so SDS lani prinesla kar 1,84 milijona evrov prihodkov. Ob tem je zaradi nižjih odhodkov ustvarila več kot 800.000 evrov presežka. K temu je izdatno prispevala tudi zvesta volilna baza in podporniki iz gospodarstva.
Ne samo, da je stranka v letu dni s članarinami zbrala 122 tisoč evrov, prispevki fizičnih oseb so ji prinesli dodatnih 205 tisoč evrov. Nekateri so ji nakazali zneske, ki presegajo povprečno bruto mesečno plačo. Največ, od 13.500 do 15.000 evrov, so ji nakazali Robert Fojkar, Samo Žolger in Robert Ahac, lastnik gradbenega podjetja Ahac iz Trbovelj. Denar so ji nakazali še:
- Romana Tomc (3000 evrov), evropska poslanka SDS,
- Milan Zver (2820 evrov), evropski poslanec SDS,
- Mojca Škrinjar (2000 evrov), poslanka SDS in
- Franc Jager (1985 evrov), lastnik verige trgovin Jager in dolgoletni član SDS.
Še 1950 evrov je SDS nakazal Vlado Petek, nekdanji kandidat stranke za župana Vrhnike, ki je bil pred časom vpleten v eno najbolj odmevnih afer Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Šlo je za posel z zemljiščem nekdanje tovarne KLI v Logatcu. DUTB ga je švicarskemu podjetju Lonstroff prodala prek posredniškega podjetja Svet Re v lasti Petka, ki je v zgolj enem dnevu zaslužilo milijon evrov.
Preberite še:
Janša se boji le ljudi na ulicah #komentar
Kdo dobi največ od članarin
Do velikega števila donacij, tudi višjih zneskov, je pri največji vladni stranki prišlo šele po izbruhu afere s 450.000 evrov vrednim posojilom, ki ga je SDS konec leta 2017 najela pri državljanki Bosni in Hercegovini Dijani Đuđić. Kot smo razkrili v seriji novinarskih prispevkov, je bil v ozadju posla davčni svetovalec Rok Snežič, zaupnik Janeza Janše, s katerim se je zbližal leta 2014 v zavodu za prestajanje kazenskih sankcij na Dobu, kjer je aktualni predsednik vlade prestajal zaporno kazen v zadevi Patria. V letu 2018 je SDS prejela 395 tisoč evrov, v letu 2019 pa 244 tisoč evrov denarnih prispevkov.
Slaba popotnica za večino opozicijskih strank pred prihajajočimi volitvami so tudi nizki izkupički od članarin. Pri teh se lahko s SDS enakovredno kosata le NSi in SD, ki sta na ta način od članov prejeli okoli 100 tisoč evrov. Toda pri SD gre večina denarja, ki ga ne porabi za redno delovanje, za odplačilo posojila, najetega pri Delavski hranilnici.
Druge stranke, predvsem tiste z manjšim številom članov, so v veliko večji meri odvisne od prihodkov iz proračuna. V LMŠ so s članarinami zbrali manj kot 17 tisoč evrov od skupno 461 tisoč evrov prihodkov, v Levici 35 tisoč evrov in v SAB 5600 evrov. V mnogo večjih težavah je SMC, ki je doživela velik osip članstva. Še leta 2018, ko jo je vodil Cerar, je s članarinami zbrala 22 tisoč evrov. V letu 2019, ko je predsednik postal Počivalšek, jih je bilo za slabih 14 tisoč evrov, lani pa le še za osem tisoč evrov.
