Kadrovske menjave v vrhu Luke Koper, eni od najpomembnejših državnih družb, so sprožile nov spopad v SDS. Po naših informacijah je več vplivnih članov vladajoče stranke nasprotovalo odhodu uprave, zlasti njenega predsednika Dimitrija Zadela, ki Luko Koper vodi od leta 2017. Dogajanje v največjem slovenskem pristanišču razkriva, da v SDS raste nezadovoljstvo zaradi velikega vpliva dveh oseb, ki sta tesno povezana s predsednikom vlade Janezom Janšo. To sta njegov odvetnik Franci Matoz in svetovalec za davke Rok Snežič, ki sta pri naskoku na Luko Koper združila moči.
Minuli petek je postalo jasno, da bo Luka Koper dobila novo vodstvo. Čeprav je dosedanja uprava uradno odstopila sama, je jasno, da je odločitev sledila več tednov trajajočim pritiskom nadzornega sveta, ki ga od julija letos vodi Matoz. Medtem ko je Janšev odvetnik želel zamenjati celotno upravo, je odhodu Dimitrija Zadela po naših informacijah najglasneje nasprotoval minister za zunanje zadeve Anže Logar. Donedavni prvi mož Luke je Logarja spremljal na več obiskih v tujini. Zadel pa je kot edini direktor državnega podjetja tudi član strateškega sveta za zunanje zadeve, ki ga vodi Logar.
A Matoz se je v tem spopadu izkazal za močnejšega, saj bo sam izbral tudi Zadelovega začasnega naslednika. Prvi kandidat za ta položaj je Robert Rožac, do zdaj državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. Gre za nekdanjega vodjo investicij v Luki, ki ga Matoz vidi kot dolgoročno rešitev za vodenje družbe. Toda to še zdaleč ni edini cilj "operacije Luka Koper", pravijo dobro obveščeni. V njenem ozadju naj bi se skrival tudi načrt za obvladovanje družbe Vinakoper, ki ima v najemu nekatera najboljša zemljišča na Obali.
Preberite še:
Menjave v Luki Koper, Madžari spet pred vrati
Matoz obvladuje tudi Istrabenz
Največji, skoraj 78-odstotni lastnik družbe Vinakoper je podjetje Adriafin. Od maja letos je njegov direktor Sebastjan Vežnaver, vplivni poslovnež z Obale in dober prijatelj Roka Snežiča. Že nekaj časa velja za pomembnega igralca tudi v političnem zakulisju. Pripisujejo mu velik vpliv na poslanca DeSUS Branka Simonoviča, ki v državnem zboru pomaga zagotavljati glasove vladajoči koaliciji.
Okrog podjetja Adriafin je Matozu v zadnjih mesecih uspelo splesti mrežo vpliva, v kateri vleče vse niti. Njegova lastnika sta Luka Koper in Istrabenz, ki bo svoj polovični delež v Adriafinu kmalu prodal. O tem, kdo ga bo kupil, bo odločal Matoz.
Istrabenz namreč od prejšnjega tedna vodi Nina Marin, Matozova prijateljica, ki je bila do lani zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Po zamenjavi oblasti je postala vodja pravne službe na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS). Bila je tudi operativka za posebne naloge. Ko so se letos spomladi družbi Športna loterija iztekale koncesije za igre na srečo, so na ministrstvu vso dokumentacijo za podaljšanje poslali na vlado, kjer pa se je zadeva ustavila. Po naših informacijah so od nadzornega sveta Športne loterije pričakovali, da v razširjeno upravo družbe imenujejo izbranca aktualne vlade. To se ni zgodilo, na koncu pa je vlada koncesije tik pred zdajci le podaljšala.
"Z Rokom Snežičem se poznava, v mladosti sva se srečevala na različnih družabnih dogodkih, poslovno pa nikoli nisva sodelovala in ne sodelujeva. Moje imenovanje za direktorja družbe Adriafin nima nobene zveze s Snežičem ali kakršnim koli javnim pozivom za oddajo zemljišč. Družbo Adriafin zastopam skupaj z direktorjem Bojanom Babičem, kar lahko preverite v bazi Ajpes, s katerim tudi skupaj sprejemava odločitve. Kot Primorca oba zastopava interes, da se lastniška struktura družbe Vinakoper ne sme spremeniti, saj so Istrani znali in še vedno znajo delati vino, zato naj tako tudi ostane. Name ni nihče vplival ali skušal vplivati v zvezi s prodajo trt družbe Vinakoper, zemljišča so v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč, saj sem prepričan, da moje namene, ki izključujejo prodajo, vsi poznajo."
Sebastjan Vežnaver
Nini Marin je Matoz v zadnjih letih odprl številna vrata. Kot samostojna podjetnica je Marinova svetovala dvema strankama Odvetniške družbe Matoz: Mestni občini Koper in Zdravstvenemu domu Koper, ki ga vodi Igor Hrvatin. Z njim se je Matoz pred časom lotil več milijonov evrov vrednih poslov z bioplinarnami v Prekmurju, ki sta jih nedavno bogato unovčila. Od aprila letos pa imata Matoz in Hrvatin skupaj tudi podjetje TRR za poslovno svetovanje. Slovenske železnice (SŽ), kjer je Matoz eden od nadzornikov, so Nino Marin lani imenovale v nadzorni svet Železničarskega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP).
Tudi pri njenem prihodu na Istrabenz je imel ključno vlogo Matoz. Janšev odvetnik je namreč predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), lastnice Istrabenza, ki ga je do zdaj vodil Andrej Laznik.
Preberite še:
Šircelj bi odprl Slovenijo tujim loterijskim družbam
Vse niti okrog Vinakoper vleče Matoz
Predkupno pravico za Istrabenzov delež v Adriafinu ima Luka Koper. Zadnjo besedo o tem, ali jo bo uveljavljala ali ne, bo imel njen nadzorni svet, torej Matoz. Enako tudi pri tem, ali bo DUTB izbrisala hipoteko z Istrabenzovega deleža v Adriafinu po njegovi prodaji. Prav zato, ker tega soglasja od DUTB ni dobil, nakup Adriafina leta 2019 ni uspel podjetju BSL v lasti Andreja Toša mlajšega.
Daleč najpomembnejšo premoženje podjetja Adriafin predstavlja večinski delež v družbi Vinakoper, za katero se je v preteklosti zanimalo več potencialnih kupcev. Med njimi sta se v zadnjih letih najpogosteje omenjala družba Metalka Commerce, ki jo obvladuje poslovnež Marjan Pišljar in srbski tajkun Miodrag Kostić. Takrat se je v prodajne postopke kot svetovalec vključeval tudi Sebastjan Jeretič, danes glavni svetovalec predsednika SMC Zdravka Počivalška. Letos spomladi je zanimanje za Vinakoper potrdil tudi Franc Frelih, eden najbogatejših Slovencev, ki ima v lasti tovarno pijač Dana Mirna, tovarno olja Gea in proizvajalca sokov Vital Mestinje. Zanj že več mesecev dela tudi Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Istrabenza, ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu.
Vinakoper ima vinograde na 590 hektarjih površin, ki ležijo na desetih različnih lokacijah v slovenski Istri. Veliko večino teh zemljišč najemajo od sklada kmetijskih zemljišč. Kot je večkrat poudaril direktor družbe Vinakoper Borut Fakin, si želijo, da se te površine ohranijo za kmetijske namene, zato si želijo dolgoročne lastnike, ki razumejo zakonitosti vinarskega sektorja. Prihodki družbe so lani znašali 7,8 milijona evrov, ki so nižji kot leto prej zaradi pandemije. Kljub izrednim razmeram je družba ustvarila dobrih pol milijona evrov dobička in 1,5 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
Drugi največji lastnik družbe Vinakoper je z 21-odstotnim lastniškim deležem Kmetijska zadruga Agraria. Brez njegovega soglasja podjetje Adriafin ne more predčasno razrešiti članov nadzornega sveta ali spremeniti družbene pogodbe. To lahko stori le z najmanj 85-odstotno večino vseh glasov.
Preberite še:
Rok Snežič nima bančnega računa, državo prosi za denar #dokumenti
So Matozove funkcije plačilo za Janševe tožbe?
A Adriafin je za interesente zanimiv tudi zaradi drugih poslov. Podjetje ima ob obali v Ankaranu v lasti tudi 5.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem stoji skoraj sto let stara vila, ki je označena kot kulturna dediščina. Nahaja se manj kot kilometer od novozgrajene Matozove vile, ki so jo nepremičninarji ocenili na 1,8 milijona evrov. Februarja letos je Adriafin objavil javni poziv k oddaji ponudbe za to zemljišče. Kmalu zatem je bil za direktorja podjetja imenovan Vežnaver.
Dejstvo, da je Matozu daleč od oči javnosti po Luki Koper in DUTB uspelo zasesti še eno državno podjetje, kaže na njegov rastoči vpliv v državnem gospodarstvu. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) tako že od maja vodi postopek zaradi kadrovanja v DUTB, pri čemer bo preverila Matozovo imenovanje za predsednika upravnega odbora. Njegovo imenovanje po oceni stroke prinaša tudi korupcijska tveganja, saj je Matoz dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS. Kot je znano, Matoz Janšo zastopa tudi v kazenski zadevi Trenta, v kateri je specializirano državno tožilstvo lani vložilo obtožnico.
Pri tem je ključno vprašanje, ali so Matozova imenovanja na različne položaje v kvotah vladajoče stranke v resnici del povračila za odvetniške in druge stroške sodnih postopkov, v katerih Matoz zastopa Janšo. Kdo Janši plačuje odvetniške stroške, je že pred slabim desetletjem zanimalo tudi KPK, ki je v času Gorana Klemenčiča preiskovala razlike med njegovim premoženjem in uradno prijavljenimi prihodki.
Sodnih postopkov, v katerih ga Matoz zastopa, je toliko, da si jih Janša z redno plačo ne more financirati. V poročilu je KPK ugotovila, da so bile v letih od 2008 do 2011 plačane tri sodne takse, ki so znašale 19.852 evrov. Eno, v višini 1642 evrov, je plačala takratna Janševa odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, preostale pa so bile plačane prek osebnih bančnih ali poštnih nakazil. Pri tem "ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je plačila fizično izvedel oziroma kje je izvor denarja za plačilo". Janša je takrat vse očitke KP zanikal. A že kmalu zatem se je izkazalo, da mu je Matoz leta 2010 plačal 13.455 evrov sodne takse v zadevi Patria. Konec julija 2014 pa je njegova odvetniška pisarna plačala tudi 37.000 evrov denarne kazni po pravnomočni sodbi v isti zadevi.
Preberite še:
Tako SDS nagradi svoje financerje