Tik pred dokončnim odločanjem o spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo zdravnikom, zaposlenim v javnih bolnišnicah, prepovedal samoplačniško delo za zasebne klinike, smo v zakulisju priča intenzivnemu lobiranju.
Na ministrstvu za zdravje so tako potrdili, da se je ministrica Valentina Prevolnik Rupel včeraj sestala s predstavniki največjih zasebnih klinik v državi. Po naših informacijah so se z ministrico srečali:
- Metka Zorc, največja lastnica in direktorica MC Medicorja, zasebne klinike, ki je lani med vsemi prejela največ denarja iz javne zdravstvene blagajne. Gre za eno od najvplivnejših oseb v domačem zdravstvu z odličnimi zvezami v cerkvenih krogih.
- Marko Bitenc, lastnik Kirurgije Bitenc in Zdravstvenega zavoda Zdravje, ki velja za najvplivnejšega zasebnega zdravnika v Sloveniji. V preteklosti je dva mandata vodil Zdravniško zbornico. Zdaj na zbornici vodi odbor za socialno-ekonomska vprašanja.
- Robert Cugelj, direktor Kirurškega sanatorija Rožna Dolina, največjega zasebnega kirurškega centra v državi, in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje.
- Vladimir Senekovič, specialist splošne kirurgije in specialist travmatologije, ustanovitelj in direktor Arbor Mea, ki se ukvarja z ortopedskimi posegi in operacijami.
Sestanek se je sicer zgodil na pobudo predstavnikov največjih zasebnih klinik. Ti so že v začetku meseca na ministrico naslovili dopis, v katerem so se predstavili kot "skupina bolnišnic, ki v Sloveniji že več kot 20 let kot koncesionarji izvajamo neprekinjeno bolnišnično zdravstveno varstvo v dobro zdravljenja slovenskih bolnikov".
"Prav zaradi tega dejstva bi se želeli vključiti in postati aktivni pri izboljšanju slovenskega zdravstvenega sistema. Organizacijo zdravstva in stroko, ki jo razvijamo, dobro poznamo. V okviru koncesij opravljamo nezanemarljiv delež zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Zaradi tega menimo, da bi naše ideje lahko pripomogle k uresničitvi sodobnega razvoja slovenske medicine," so Zorc, Bitenc, Cugelj in Senekovič zapisali v dopisu, ki smo ga pridobili od ministrstva.
Preberite še:
Skriti gospodarji našega zdravstva
Popoldanski zaslužki bodo nižji
Kot so nam pojasnili na ministrstvu, so na sestanku obravnavali:
- predstavitev izvajanja programa akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki ga koncesionarji izvajajo, ter v zvezi s tem poizvedba glede nižanja cen v spremembi uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024,
- vsebina uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025.
Njihov obisk pri ministrici sicer sovpada s pripravo dveh vladnih ukrepov, ki bi lahko v pomembni meri vplivala na delo velikega števila zasebnih klinik.
Prvi je odločanje o zakonu o zdravstvenih dejavnosti, s katerim želi ministrstvo omejiti popoldansko delo zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu. Eno od področij zdravstva, kjer so samoplačniške ambulante najbolj razširjene, je ortopedija. Medtem ko se čakalne dobe za preglede v javnih bolnišnicah daljšajo, lahko pacienti že v nekaj dneh v zameno za plačilo pridejo na vrsto v zasebnih ambulantah, kjer delajo tudi zdravniki, zaposleni v javnih zavodih.
Ti bodo dodatno še vedno lahko delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih, a s pomembno razliko - le prek podjemnih pogodb in ne več kot samostojni podjetniki. To pomeni, da jim bosta ena operacija ali poseg popoldne prinesla precej nižji neto zaslužek kot do sedaj.
Preberite še:
Novi rekordi zasebnih klinik: med zmagovalci tudi Marko Bitenc
Dobički se stekajo iz javnega v zasebno
Drugi načrtovani ukrep je uredba, s katero bi se spremenilo financiranje zdravstvenih storitev. To gre v sedanji obliki na roko zasebnim klinikam, na kar že nekaj mesecev opozarja združenje javnih zdravstvenih zavodov.
Javne bolnišnice tako za isto vrsto operacijo in posegov iz javne zdravstvene blagajne dobivajo enako plačilo kot zasebne klinike, četudi v veliki večini opravljajo zahtevnejše in dražje preiskave in operacije. Medtem so se zasebniki začeli preusmerjati v manj zahtevne storitve z večjim donosom. To pomeni, da se večina dobičkov, ki se ustvarjajo na račun javne zdravstvene blagajne, steka k lastnikom zasebnih klinik, med katerimi vse bolj prevladujejo finančne družbe in zavarovalnice.
Med zmagovalci dogajanj v zdravstvu od leta 2021 naprej so tako tudi nekateri podpisniki dopisa ministrici. Kot že omenjeno, je bil Medicor lani največji prejemnik denarja iz javne zdravstvene blagajne. Od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je skupaj prejelo 16 milijonov evrov.
Leto 2023 je bilo rekordno tudi za Kirurgijo Bitenc, ki je prvič v zgodovini ustvarila več kot 10 milijonov evrov prihodkov, pri tem pa imela 1,2 milijona evrov dobička. Večino prihodkov je prejela iz javne zdravstvene blagajne.
Preberite še:
Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira vse rekorde – z zdravniki iz javnih bolnišnic.
