Vanj namreč vstopa nov igralec - največja madžarska bančna skupina OTP.
Po naših informacijah je OTP v zaključni fazi pogovorov o nakupu treh projektnih podjetij, ki imajo v lasti zemljišča, na katerih je predvidena gradnja komercialnega dela Emonike. Ta so trenutno v lasti madžarske nepremičninske skupine Granit-Polus, ki so jo leta 2015 ustanovili nekdanji menedžerji družbe Trigranit, prvotnega investitorja v projekt Emonika.
Uradnih informacij o pogovorih med OTP in Granit-Polusom ni. Toda več dogodkov in indicev nakazuje na skorajšnjo zamenjavo lastništva Emonike, ki bi lahko z ničelne točke premaknila projekt, prvič predstavljen javnosti že leta 2007.
SŽ in dosedanji investitor sta se dokončno razšla
Tik pred koncem leta sta tako dosedanja partnerja pri projektu, Slovenske železnice (SŽ) in Granit-Polus, presekala enega od gordijskih vozlov, ki je blokiral njegov razvoj. Kot je znano, so Madžari že leta 2014 vložili zahtevo za razdrtje pogodbe o sodelovanju pri projektu Emonika in sprožili postopek pred arbitražnim sodiščem na Dunaju. To je leta 2015 odločilo, da lahko partnerja pogodbo razdreta le sporazumno in obenem zavrnilo vse njune zahtevke.
Nastal je pat položaj, ki je v zadnjih treh letih odganjal tudi druge interesente za projekt. Že leta 2017 se je za odkup Emonike zanimal konzorcij dveh podjetij, romunski Prime Kapital in južnoafriški Mas Real Estate, a do dogovora zaradi previsokih zahtev Madžarov in "nepremostljivih regulatornih vprašanj" ni prišlo. Romuni in Južnoafričani so zato na začetku lanskega leta sporočili, da jih projekt ne zanima več.
Zdaj pa sta SŽ in Granit-Polus sklenila sodno poravnavo. Z njo sta se dogovorila, da bodo:
- SŽ Madžarom prodale manjšinske lastniške deleže v treh projektnih podjetjih (Emonika hotel & stanovanja, Emonika poslovna stolpnica in Emonika nakupovalno središče). To pomeni, da bo Granit Polus postal izključni lastnik teh podjetij, kar mu bo omogočalo, da lahko projekt Emonika v celoti proda novemu kupcu;
- Madžari pa bodo v zameno Slovenskim železnicam na zemljiščih, predvidenih za projekt Emonika, spet prepustili stavbno pravico. S tem bo odpravljena ena od ovir za začetek gradnje projekta.
Madžarska banka išče poti do Slovenije
Generalni direktor Dušan Mes je potrdil, da so se z Granit-Polusom sodno poravnali o vseh odprtih sporih. Podrobnosti ni želel razkriti. SŽ sicer v bilancah triodstotne deleže v treh projektnih podjetjih ocenjuje na dobra dva milijona evrov, stavbno pravico pa na štiri milijone evrov.
Po naših informacijah so predstavniki OTP v zadnjih mesecih na temo Emonike v Sloveniji že opravili več sestankov. Obiskali naj bi Mestno občino Ljubljana in Slovenske železnice (SŽ).
Iskanje priložnosti v Sloveniji je del mednarodne širitvene strategije banke. OTP v zadnjih letih intenzivno vstopa v države jugovzhodne Evrope. Pred prazniki ji je francoska skupina Societe Generale prodala svojo banko v Srbiji, nekaj mesecev pred tem pa poslovalnice in dejavnost v Bolgariji in Albaniji. Leta 2017 je OTP od Francozov odkupila še Splitsko banko.
Bo o Emoniki odločal tesni Orbanov prijatelj?
V zadnjih letih banka v tujini razvija vse več nepremičninskih projektov. To počne v državah, ki ji zaradi različnih razlogov ne dovolijo širitve tržnega deleža na bančnem trgu. Lani je OTP v Romuniji, kjer od centralne banke ni dobila dovoljenja za nakup Bance Romaneasca, ustanovila nepremičninski sklad. OTP tako vse bolj deluje v prostoru, ki ga je pred leti zasedala nekdanja Hypo Alpe Adria Bank.
Pri tem ne gre prezreti že dosedanje tesne povezanosti OTP z družbo Granit-Polus. Predsednik upravnega odbora OTP Sándor Csányi, najbogatejši Madžar in predsednik tamkajšnje nogometne zveze, je še vedno manjšinski solastnik Granit-Polusa. Csányi je tesen prijatelj predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana.
Največji lastnik in direktor Granit-Polusa je bil še en Csányijev prijatelj, nekoč drugi najbogatejši Madžar in nekdanji direktor Trigranita Sándor Demyan, ki je marca lani umrl. Afera Panamski dokumenti (Panama Papers v angl.) pa je razkrila, da je OTP skupini Granit-Polus financirala tudi gradnjo luksuznega turističnega kompleksa na Sejšelih.
Kaj vse bo na območju Emonike – in česa ne bo
Kakšni so potencialni načrti OTP z Emoniko, za zdaj ni mogoče vedeti. Po nekaterih informacijah pa ni mogoče izključiti možnosti, da bi madžarska banka v posamezne komercialne dele projekta vključila še koga od partnerjev.
Pri tem se kot možen sovlagatelj v zabaviščno-nakupovalno središče spet omenjata romunski Prime Kapital in južnoafriški Mas Real Estate. Po prvotnem načrtu bi Emonika obsegala 200 tisoč kvadratnih metrov, na katerih bi morali ob obeh postajah in zabaviščno-nakupovalnem središču z 250 lokali, multikinom in rekreacijskimi površinami stati še sedemnadstropni hotel s 150 sobami, 60-metrska stolpnica s 130 luksuznimi stanovanji, poslovna zgradba, park in 2500 novih parkirnih mest.
Pri Romunih je bil sicer za projekt Emonika zadolžen nekdanji partner v Trigranitu Csaba Toth, ki je lani ustanovil nepremičninsko podjetje Triangle Europe.
Projektna podjetja za območje Emonike v lasti Granit-Polusa pa od leta 2017 vodi hrvaški poslovnež Davor Štern, nekdanji hrvaški gospodarski minister in nekdanji predsednik nadzornega sveta hrvaške naftne družbe Ina. To funkcijo je opravljal med letoma 2010 in 2012. Torej že v času, ko so Madžari v Ini že prevzeli vzvode oblasti po dogovoru s hrvaško vlado, zaradi katerega se mora pred sodiščem v ponovljenem postopku zagovarjati nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader.
Kako smo čakali na projekt Emonika
2002 – Mestna občina Ljubljana izpelje mednarodni natečaj za projekt, takrat poimenovan kot Potniški center Ljubljana (PCL). Umeščen je na območje med Dunajsko, Vilharjevo in Masarykovo cesto ter Trgom OF.
2006 – MOL sprejme zazidalni načrt za to območje.
2007 – Madžarski Trigranit in SŽ predstavita projekt Emonika. Njegovo vrednost ocenita na 222 milijonov evrov, zgrajen pa naj bi bil do konca leta 2010. Po načrtu bi Trigranit moral zgraditi novo železniško in avtobusno postajo, nato pa ju brezplačno prenesti na SŽ.
2010 – Vlada Boruta Pahorja sprejme sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za ljubljansko železniško vozlišče. MOL izdela študijo podpor obstoječe in nove ureditve glavne železniške postaje Ljubljana.
2012 – Projekt obstane na mrtvi točki. Pojavijo se prve informacije o možnem odhodu Madžarov, ki od Slovenije želijo državno pomoč za projekt.
2014 – Trigranit uradno odstopi od projekta. Na arbitražno sodišče na Dunaju vloži zahtevo za razdrtje pogodbe s SŽ.
2015 – Medtem ko Trigranit preide v last ameriške družbe TPG, njegovi nekdanji menedžerji ustanovijo podjetje Granit-Polus, ki prevzame tudi projekt Emonika. Arbitražno sodišče odloči, da lahko partnerja pogodbo prekineta le sporazumno.
2017 – Za projekt Emonika se zanimata romunski Prime Kapital in južnoafriški Mas Real Estate. Vrednost projekta oklestijo za 100 milijonov evrov, a se jim z Madžari ne uspe dogovoriti o ceni in odkupu zemljišč.
2018 – Župan MOL Zoran Janković potrdi, da se bo glavna železniška postaja urejala mimo komercialnega dela, saj je država za gradnjo že namenila 64 milijonov evrov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
