KPK preverja zakon, ki ga je za Stevanovića pisal lastnik zasebne klinike
V stranki Resni.ca so vložili zakon, ki bi največ koristil zasebnim klinikam. Kot smo razkrili, je dokument nastal na računalniku lastnika ene od največjih zasebnih klinik. Zdaj zadevo preverja KPK.
Priprava zakona o pacientovih pravicah, ki je pisan na kožo zasebnim klinikam in ga je v zakonodajno proceduro vložil predsednik državnega zbora in prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović, se je znašla pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Tam so danes za necenzurirano.si povedali, da so v zvezi s primerom že prejeli prijavo. Komisija, ki jo vodi Katarina Bervar Sternad, bo zadevo obravnavala v predhodnem preizkusu, v katerem bodo preverili, kaj se je dogajalo pri pripravi in vlaganju tega zakona ter ali je prišlo do kršitve zakona.
Kot smo razkrili včeraj, je pri pripravi dokumenta sodeloval Gorazd Perenič, nekdanji državni sekretar, danes pa lastnik podjetja Studio R, ki zaposluje več deset družinskih zdravnikov. Prav klinikam, kot je Pereničeva, bi lahko najbolj koristil predlog zakona, ki ga je konec prejšnjega tedna vložil Stevanović.
Ta namreč uvaja tako imenovani zdravstveni bon, ki bi ga lahko več kot 100.000 ljudi brez osebnega zdravnika unovčilo pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku. Ta bi jim predpisoval zdravila in odrejal bolniški stalež. Ključno pa je, da bi zakon zasebnim izvajalcem čez noč odprl dostop do dodatnega denarja iz javne zdravstvene blagajne.
Zadevo zdaj preverja KPK, ki je ravno včeraj objavila sistemska priporočila za večjo transparentnost pri sprejemanju zakonov. V njih opozarja, da morajo biti javno razkriti vsi, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, pa tudi morebitne povezave in interesi, ki bi lahko vplivali na vsebino zakonov.
Kaj o zakonu, ki ga je pisal Perenić in vložil Stevanović, še pravijo na KPK? In ali je kdo od vpletenih prijavil kakšen lobistični stik?
Preberite še:
Razkrivamo: Stevanović vložil zakon, ki ga je pisal lastnik zasebne klinike
Več milijonov evrov dodatnega denarja
Novelo zakona je v imenu Resni.ce predstavljala njena vidna članica Sabina Senčar, sicer ginekologinja. Poudarila je, da bi izboljšala dostopnost do zdravnika za ljudi brez izbranega osebnega zdravnika.
Kot prednost je izpostavljala skrajševanje čakalnih dob, saj bi sistem pacientom zagotovil hitrejšo obravnavo in več možnosti izbire zdravnika. Senčarjeva je zagotovila tudi, da bi predlog prinesel bolj smotrno uporabo javnih sredstev. Toda v noveli zakona ni nikjer navedeno, kolikšno dodatno obremenitev bi uvedba zdravstvenega bona pomenila za javno blagajno.
Njegova vrednost naj bi po zdajšnjem predlogu znašala med 150 in 300 evrov na leto. Po zadnjih podatkih je brez osebnega zdravnika nekaj več kot 136 tisoč ljudi. Če bi bon unovčil vsak deseti, bi to za družinske ambulante na leto pomenilo od dva do štiri milijone evrov dodatnega denarja.
Preberite še:
Mariborski radiologi so le začetek. Pravo ropanje naših žepov šele sledi.
KPK: nihče ni prijavil lobističnega stika
Ena od največjih ambulant je v lasti Gorazda Pereniča, ki je potrdil, da je sodeloval pri pripravi predloga zakona, a obenem poudaril, da »le v manjšem delu«. Na vprašanje, kateri del novele točno je pisal, pa je odvrnil, da je pri celotnem postopku sodeloval kot pravnik. Pomagal naj bi pri oblikovanju posameznih členov.
S tem, da bi morali to v Resni.ci razkriti zaradi konflikta interesa, se Perenič ne strinja. Zagotavlja, da njegova podjetja ne bodo novačila neopredeljenih pacientov in se potegovala za zdravstvene bone.
Kljub temu ne gre mimo dejstva, da njegovo podjetje Studio R, ki ima koncesijo in od ZZZS prejema rekordna sredstva, posluje z nizkim dobičkom. V začetku letošnjega leta pa je paciente obvestilo, da jim bodo začeli delno zaračunavati določene zdravstvene storitve, za katere na ZZZS trdijo, da bi morale biti brezplačne, saj jih krijejo oni.
Na KPK so nam pojasnili, da iz njihovega dokumentarnega sistema ne izhaja, da bi bili v tem primeru prijavljeni lobistični stiki. Ob tem so opozorili, da sodelovanje posameznikov pri pripravi predlogov zakonov po veljavni zakonodaji praviloma ne šteje za lobiranje, saj gre lahko za strokovno pomoč predlagateljem pri pripravi besedila. Takšnih sodelovanj zato tudi ni treba prijaviti kot lobistične stike.
Preberite še:
To je Stevanovićev zaupnik, ki je k Resni.ci pripeljal brata Aksalić
Dovolj je skrivalnic pri pripravi zakonodaje
Prav v tem KPK vidi eno od težav sedanje ureditve. Kot so pojasnili, so se priprave sistemskih priporočil za večjo transparentnost zakonodajnega postopka lotili tudi zato, ker obstoječa pravila ne zagotavljajo dovolj informacij o tem, kdo vse sodeluje pri nastajanju zakonov in kakšni interesi so lahko povezani z njihovim sprejemanjem.
Po njihovem predlogu bi morali biti pri poslanskih zakonih najpozneje ob vložitvi javno razkriti vsi, ki so sodelovali pri pripravi besedila, skupaj z okoliščinami, ki bi lahko vplivale na njihovo delovanje v javnem interesu. To bi veljalo tudi za zunanje strokovnjake, ki pomagajo pri pripravi predlogov, saj njihovo sodelovanje samo po sebi še ne pomeni lobiranja.
Na KPK so dodali, da bi morali biti ves čas zakonodajnega postopka javno dostopni tudi podatki o stikih z zunanjimi deležniki in gradivih, ki so jih ti posredovali predlagateljem. Po njihovem mnenju je le s takšno transparentnostjo mogoče zagotoviti, da javnost ve, kdo je vplival na vsebino zakonov in ali so bili pri tem prisotni zasebni interesi.
