Afera odpadki: zakaj si župan občine Krško želi dokončno privatizacijo hišnega gradbinca

Konec lanskega leta je izbruhnila afera odpadki. Takrat smo objavili fotografije suma nezakonitega zakopavanja odpadkov na območju centra za ravnanje z odpadki pri Krškem, ki so se tri mesece pozneje tudi uradno potrdili. V glavni vlogi je bilo gradbeno in komunalno podjetje Kostak, ki je v 43-odstotni lasti Mestne občine Krško. A ta že dlje časa nima nobene besede pri njegovem upravljanju. 

Zdaj je občina, ki jo vodi župan Janez Kerin in je Kostaku zgolj v zadnjem letu dni za različne storitve plačala skoraj 50 milijonov evrov, povsem nepričakovano dobila priložnost, da se to spremeni. 

Občinski svetniki v Krškem so namreč na včerajšnji seji izvedeli, da je naprodaj pet odstotkov delnic Kostaka, vrednih nekaj več kot milijon evrov. Kdo jih prodaja in komu, zaenkrat ni znano. Za namero so izvedeli le zato, ker imajo obstoječi delničarji, torej tudi občina, po statutu družbe predkupno pravico, o čemer jih je obvestil predsednik uprave Kostaka Miljenko Muha. 

Po naših informacijah je malo več kot polovica svetnikov glasovala, da bi občina kupila te delnice. S tem bi svoj delež v Kostaku lahko povečala na 48 odstotkov, s čimer bi se po lastniškem vplivu izenačila z deležem bloka zasebnih lastnikov, ki dejansko vodi družbo. Toda le malo je manjkalo, da bi se zgodilo ravno nasprotno.

Kaj se je torej okrog Kostaka dogajalo v zadnjih dneh? In zakaj bo to imelo pomembno vlogo tako pri iskanju odgovornosti za afero odpadki kot tudi za odločanje o tem, kdo bo Kostak vodil v prihodnje?

Preberite še:
Afera odpadki: zdaj ploščo obrača tudi župan. A občina ni več glavna v Kostaku.

Kako je občina pogorela pri imenovanju nadzornikov

Kostak že od nekdaj velja za hišnega gradbinca Mestne občine Krško. Ta mu je podelila številne koncesije, med drugim za ravnanje z odpadki, oskrbo s pitno vodo, vzdrževanje občinskih javnih cest in pogrebne storitve. Kot že omenjeno, je občina največja posamična lastnica Kostaka, a sama ne odloča glede ključnih zadev v družbi.

Med zasebnimi lastniki Kostaka se je namreč oblikoval blok lastnikov, ki dejansko vodi družbo. V njem imajo ključno podjetja Žarn (17 odstotkov), Arh-Invest (13,3 odstotka) in Tekod (2,6 odstotka). Ti so tudi podizvajalci Kostaka, za katerega opravljajo donosne posle. Manjkajoče glasove jim zagotavljajo Muha in nekateri drugi vodilni zaposleni v Kostaku, ki po nekaterih podatkih obvladujejo več kot deset odstotkov delnic.

To je bilo jasno vidno julija lani na skupščini Kostaka. Na njej bi morali delničarji po predhodnem dogovoru v nadzorni svet imenovati dva predstavnika občine. 

Toda na sami skupščini je prišlo do presenečenja. Namesto članov, ki si jih je želela občina, so za nove nadzornike imenovali druge kandidate. To se je zgodilo po nasprotnem predlogu Območne obrtno-podjetniške zbornice, ki ima v Kostaku le 0,56-odstotni delež. Pri tem so jo podprli tudi ostali zasebni delničarji, zaradi česar občina ni zbrala dovolj glasov.

Preberite še:
Inšpektorji pod zemljo našli smeti s fotografij, ki smo jih objavili na necenzurirano.si

So občino želeli stisniti v kot?

Tudi po izbruhu afere odpadki je bilo podobno. Februarja letos, na izredni skupščini Kostaka, je blok zasebnih delničarjev že vnaprej preprečil odločanje o menjavi članov nadzornega sveta, o čemer se je takrat glasno govorilo. Lastniki Kostaka so se tako le seznanili s "potekom inšpekcijskega nadzora glede ravnanja z odpadki v Spodnjem Starem Gradu", ki je potrdil, da so jih na lokaciji nezakonito zakopavali, drugih sklepov pa niso sprejeli. 

Nato je Kostak izginil z mize občinskih svetnikov. Do včeraj. 

Po naših informacijah so svetniki šele na sami seji izvedeli, da so že v začetku tedna od Kostaka prejeli obvestilo o prodaji delnic. Pri tem je prvi mož Kostaka Muha zahteval, da se mora občina glede odkupa delnic odločiti v sedmih dneh, torej najpozneje do ponedeljka. 

Pozor: svetniki pred odločanjem niso prejeli nobene dodatne dokumentacije - ne o tržni vrednosti ponujenih delnic ne ekonomskih izračunov o tem, ali je morebitni nakup upravičen ali ne. Izvedeli so le, da prodajalci za delnico zahtevajo 550 evrov. To je 16 evrov več od njihove knjigovodske vrednosti.

Vse skupaj je delovalo, kot da nekdo želi občino stisniti v kot. Če občina do ponedeljka ne bi sporočila odločitve, bi Muha to razumel, kot da občina teh delnic ne želi kupiti. V tem primeru bi to lahko storili drugi delničarji, s čimer bi Kostak v lastniškem in upravljavskem smislu dokončno privatizirali.

Preberite še:
Afera odpadki: v Kostak prišla znani menedžer in Janšev direktor Telekoma

Nenavadna vloga župana Kerina

Pri vsem skupaj je najbolj nenavadna vloga župana Janeza Kerina, ki ga na seji občinskega sveta presenetljivo ni bilo, a je bil očitno že vnaprej odločen, da občina teh delnic ne bo kupila. Svetniki so namreč v gradivu za sejo dobili tudi predlog sklepa, po katerem občina predkupne pravice ne bi uveljavila. 

Zakaj ne, ni znano. Eden od možnih argumentov bi lahko bil, da občina, ki zaradi tako imenovane jedrske rente velja za eno bogatejših v Sloveniji, za to nima denarja v proračunu. Toda glede na pomen Kostaka, poslovno povezanost s to družbo in dejstvom, da je že zdaj njena največja solastnica, bi lahko občina to težavo rešila s prerazporeditvijo sredstev.

Tu pridemo do bistva zgodbe: če bi občina kupila te delnice, bi se približala večinskemu lastništvu v Kostaku, s čimer njene delnice ne bi bile več "zaklenjene". Če bi na skupščinah želela priti do večine, s katero bi lahko imenovala nadzornike po svoji volji, bi morala v svoj tabor pritegniti le koga od množice manjših delničarjev. Recimo občino Kostanjevica na Krki, ki obvladuje skoraj štiri odstotke Kostaka.

A to županu Kerinu očitno ni bilo v interesu. Če bi se občina odpovedala predkupni pravici, bi jo lahko izkoristili drugi delničarji. V prvi vrsti je to podjetje Žarn, drugi največji lastnik Kostaka, ki je hkrati njegov podizvajalec. Gre za družbo, ki letno ustvari nekaj manj kot milijon evrov dobička, konec lanskega leta pa je imela za več kot 16 milijonov evrov premoženja.

Občini želijo preprečiti, da bi odločala o vodstvu Kostaka

Do lastniških sprememb v Kostaku sicer prihaja v času menjav v vodstvu družbe. Kot je znano, sta se Muhi z novim letom v upravi pridružila Jože Leskovar in Aleksander Svetelšek. Prvi je v Kostaku vodil področje komunale, drugi pa je nekdanji prvi mož Engrotuša Petrola, ki je v času prejšnje vlade prevzel vodenje Splošne bolnišnice Celje.

V vodstvo Kostaka je prišel tudi Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega, ki je v času prejšnje vlade vodil Telekom Slovenije. Ena od njegovih prvih potez, ko je marca 2021 prevzel to funkcijo, je bila sprememba vrstnega reda kanalov v programski shemi Telekoma, s katero sta oba programa strankarske televizije SDS dobila mesto v prvi deseterici. 

Ali so menjave povezane tudi z načrtovanim odhodom Muhe v pokoj, uradno ni znano. Že kmalu po tem pa se je vnel hud boj za položaj njegovega naslednika, pri čemer do intenzivnih lobiranj prihaja tudi v lokalni politiki. Eden od kandidatov za novega šefa pa je tudi Sršen.