Na ministrstvu za zdravje so nam po treh dneh razkrili, kdo so člani strokovne skupine, ki svetuje vladi pri zajezitvi epidemije COVID-19. Med desetimi člani je le en epidemiolog, v njej pa se je našlo mesto za več zdravnikov, ki so politično blizu SDS. V skupini ni nobenega predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), osrednje nacionalne institucije, zadolžene za pripravljenost in odzivanje na področju nalezljivih bolezni.
Sklep o imenovanju skupine, ki je podrejena ministru za zdravje Tomažu Gantarju, je ministrstvo sprejelo v začetku tedna. Pred tem so posamezni zdravniki iz skupine neformalno svetovali zdaj že nekdanjemu kriznemu štabu, ki ga je vodil predsednik vlade Janez Janša. Skupino vodi članica SDS dr. Bojana Beović, priznana infektologinja in edina epidemiologinja, ki je še ostala v skupini.
Sklep o imenovanju je namreč zavrnila dr. Maja Sočan, vodja centra za nalezljive bolezni pri NIJZ, ki je v prvih dneh po izbruhu bolezni sodelovala na vladnih novinarskih konferencah. Prav tako v skupini ni dr. Alenke Trop Skaza, nekdanje ministrice za zdravje in vodje celjske enote NIJZ, ki je v prvih dveh tednih po zamenjavi vlade sodelovala s kriznim štabom. Na necenzurirano.si smo razkrili, da je bila v rednih stikih z Janšo in Gantarjem, nekaj časa pa se je omenjala tudi kot kandidatka za vodenje NIJZ.
Kdo so člani skupine
Kdo so torej člani skupine, ki jo vodi dr. Bojana Beović:
- dr. Aleš Rozman, direktor klinike Golnik. V sredo popoldne je sodeloval na vladni novinarski konference, na kateri bi moral po prvotnih načrtih biti začasni direktor NIJZ Ivan Eržen.
- dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana,
- dr. Miroslav Petrovec, vodja Laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij,
- dr. Nina Gorišek Miksić, predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor,
- mag. Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale, sicer specialistka družinske in urgentne medicine,
- dr. Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in predstojnica klinike za infekcijske bolezni UKC, ki jo je Janševa vlada že prvi teden razrešila s položaja članice sveta zavoda NIJZ.
- dr. Tina Bregant, članica, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine. Je ena najvidnejših predstavnic gibanja Mladi zdravniki. Bila je med najostrejšimi kritiki nekdanje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, ki ji je očitala "sesuvanje celotnega segmenta zdravnikov koncesionarjev". Vlado Marjana Šarca je pozivala k "popravi in spremembi delovanja monopolne zavarovalnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)".
- mag. Marko Bitenc, nekdanji predsednik Zdravniške zbornice, sicer specialist kirurgije pljuč, požiralnika in želodca. Bitenc, lastnik Medicinskega centra Ljubljana, je reden gost javnih tribun in drugih dogodkov SDS. V času prve Janševe vlade je brez razpisa dobil koncesijo za opravljanje kirurške dejavnosti, kar je takrat sprožilo očitke o divji privatizaciji zdravstva.
- dr. Marko Noč, kardiolog in specialist interne medicine. V prejšnjem mandatu državnega zbora je sodeloval s komisijo, ki je preiskovala nakupe in prodajo žilnih opornic. Vodila jo je poslanka SDS Jelka Godec, zdaj državna sekretarka za zdravje v Janševem kabinetu. Ko eden od njegovih projektov zaradi pomanjkljive prijave na razpisu javne agencije za raziskovalno dejavnost ni dobil podaljšanja financiranja, je SDS zahtevala sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ.
Janša in Gantar odkrito nad NIJZ
Sestava skupine nakazuje, da je Janševa vlada v treh tednih mandata dokončno pohodila epidemiološko stroko, ki bi morala imeti ključno vlogo v boju s COVID-19. V tem času je dala na hladno že dva direktorja NIJZ – po Nini Pirnat še njenega začasnega naslednika Ivana Eržena, ki je javno izrazil dvom v nekatere vladne ukrepe, najbolj v omejitev gibanja na občine. "Najnovejši drastični ukrepi niso bili potrebni. S strokovnega vidika jih ne morem zagovarjati," je v intervjuju za Mladino dejal Eržen, ki je enako kot Pirnatova epidemiolog.
Predsednik vlade je danes na družbenem omrežju Twitter odkrito napadel NIJZ. Ta mora po zakonu o nalezljivih boleznih epidemiološke razmere spremljati in preučevati v skladu s programi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je prav tako Janševa tarča na Twitterju.
NIJZ je napadel tudi Gantar. Danes se je v novi sestavi prvič sestal tudi svet NIJZ, ki ga je vlada prevetrila pred dvema tednoma, odloča pa o imenovanju direktorja. "Zagotovo si vlada želi, da bi bil NIJZ čim bližje dogajanju v realnosti - da ne bi hodil za dogodki, ampak pred njimi. Želimo, da bi se odzival vsakodnevno in temu prilagajal," je danes dejal uradni govorec vlade Jelko Kacin.
Strokovna skupina proti omejitvi na občine
Po naših informacijah zaostrovanju ukrepov omejevanja gibanja prebivalstva niso nasprotovale v NIJZ, ampak tudi več ostalih članov strokovne skupine. Po njihovi oceni je namreč večina ljudi ukrepe že pred tem vzorno spoštovala. Pomisleki so se pojavili tudi pri obveznem razkuževanju hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah. Pri ljudeh lahko namreč vzbudi lažen občutek varnost in ljudi spodbudi, da se pogosteje dotikajo dvigal, ograj, kljuk in drugih predmetov.
Na ministrstvu so priznali, da člani strokovne skupine "ukrepa glede omejevanja gibanja niso svetovali neposredno". "Podpirajo pa vse ukrepe, ki zmanjšujejo možnost prenosa novega koronavirusa," so sporočili z ministrstva in poudarili, da so člani predlagali ukrepe razkuževanja površin.
"Ker nekdo mora odločati, odločamo mi. Do trenj prihaja, da se ne moremo strinjati s stališči, ki jih eni predstavljajo. Če je dogovor, da se ukrep izpelje, je smiselno, da je spoštovan," je včeraj poudaril Gantar.
Pet žarišč v domovih za starejše
Medtem ko na Hrvaškem razkrivajo, koliko je okuženih v posameznih zdravstvenih ustanovah, je pri nas vlada spremenila tudi način komuniciranja podatkov o okuženih v domovih za starejše. Do zdaj so jih lahko dnevno objavljale občine oziroma posamezni štabi, po novem pa je zanje pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. To je danes sporočilo, da je v Sloveniji pet domov za starejše z več kot desetimi potrjenimi primeri okužbe. Največ, 85, so jih imeli v domu v Šmarju pri Jelšah, 39 v Metliki, 30 v Ljutomeru, 19 v Horjulu, v enoti Bokalce Doma za starejše občane Vič Rudnik v Ljubljani pa 11. Z okužbami se soočajo še v drugih domovih za starejše po državi, a je v njih primerov manj.
