Na ministrstvu za finance ne želijo razkriti, kdo je predlagal delno zaprtje evidenc trga nepremičnin, ki že več tednov razburja slovensko javnost in bi omejilo dostop do podatkov o prodajah stanovanj, hiš, vikendov in drugih poslov.
Ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je v začetku junija objavilo spremembe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerimi bi ukinilo dostop javnosti do identifikacijskih oznak (katastrska občina, parcelna številka, del stavbe) v evidenci trga nepremičnin (ETN). To bi v prvi vrsti otežilo delo novinarjev pri preiskovanju koruptivnih dejanj. Številne korupcijske zgodbe, ki so v zadnjem času odmevale v javnosti, so namreč temeljile na medijskih razkritjih konkretnih poslov, v katerih so glavni akterji javni denar prelivali v nepremičnine.
Dodatne dvome v početje ministrstva vzbuja dejstvo, da so se do zdaj v javnosti pojavljali predvsem podatki o prodajah nepremičnin, ki so bile v lasti vplivnih posameznikov iz gospodarskega in političnega sveta, pa tudi poslovnežev dvomljivega slovesa, ki imajo težave z upniki in organi pregona.
Na vprašanje o tem, kateri direktorat oziroma uslužbenec je predlagal to rešitev, na ministrstvu za finance niso odgovorili. Po naših informacijah pa predlog sodi pod pristojnost Katje Božič, državne sekretarke, pristojne za davke. Na ministrstvu vztrajajo, da to počnejo v želji po varovanju občutljivih osebnih podatkov fizičnih oseb, ki sklepajo posle z nepremičninami. Toda to ne drži. Na uradu informacijskega pooblaščenca, ki je glavni varuh osebnih podatkov v državi in transparentnosti porabe javnega denarja, so namreč prepričani, da gre za preveč drastičen ukrep.
Kaj se bo sploh zaprlo in kaj bo še naprej javno
Geodetska uprava upravlja portal pod imenom Evidenca trga nepremičnin, v katerem je mogoče najti večino sklenjenih poslov v posameznem obdobju. Pri vsakem od njih je navedena vrsta nepremičnine, njena velikost, prodajna cena in tudi približna lokacija.
Na voljo so tudi posebne aplikacije, kot je Trgoskop, ki so plačljive in jih uporabljajo nekatere medijske hiše. V njej so poleg prej omenjenih podatkov na voljo tudi identifikacijske številke, kar olajša iskanje pogodbenih strank v zemljiški knjigi. Po novem te številke ne bi bile na voljo vsej javnosti, ampak samo ocenjevalcem vrednosti nepremičnin.
To pomeni, da bi bilo še naprej mogoče pridobiti podatke o tem, kdo je sklenil konkreten nepremičninski posel, a bi bilo to zelo oteženo oziroma bi zahtevalo več časa kot do zdaj.
Informacijski pooblaščenec: javna objava ni problematična
"Informacijski pooblaščenec ne razbere razlogov za odločitev predlagatelja, da se evidenco trga nepremičnin tako rekoč v celoti zapre za javnost na način, ki naj bi, kot navajajo mediji v zadnjem času, povzročil manjšo preglednost trga nepremičnin. Obrazložitev v predlogu zakonskih sprememb je namreč skopa in ne daje jasnega odgovora na to vprašanje."
To so na uradu informacijskega pooblaščenca pod vodstvom Mojce Prelesnik zapisali v mnenju, ki so ga na ministrstvo poslali konec prejšnjega meseca, torej slab mesec dni po objavi predloga novele zakona.
Kot so navedli, je o objavah podatkov o trgu nepremičnin v preteklosti že odločalo tudi ustavno sodišče, "ki ni izpostavilo spornosti same javne objave določenih podatkov o nepremičninah, ampak odsotnost zakonske določitve namena take objave, kadar gre za osebne podatke (torej v primeru lastništva fizičnih oseb)". "Tako je na primer jasno, da je primerno in ustrezno, da se za namen zagotavljanja pravne varnosti in za namen javne dostopnosti podatka o tem, kdo je lastnik posamezne nepremičnine, objavljajo podatki (tudi osebni) v zemljiški knjigi, in sicer za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon o zemljiški knjigi," so zapisali v mnenju.
Kot so nam včeraj pojasnili na uradu, se je finančno ministrstvo že odzvalo in jim sporočilo, da bo sporno dopolnitev zakona uskladil z izpostavljenimi skrbmi informacijskega pooblaščenca tako, da bo določba skladna tako z ustavnim načelom sorazmernosti kot z zahtevami glede določnosti obdelav.
Evidenca se zapira zaradi medijskih objav
Toda na ministrstvu kljub vsemu ne bodo odstopili od načrtovanega delnega zaprtja nepremičninskih evidenc. V pojasnilih, ki so nam jih posredovali včeraj, namreč še naprej zagovarjajo predlagane spremembe.
"Že ob implementaciji veljavnega zakona se je sledilo cilju, da se splošni javnosti ne omogoči dostopa do osebnih podatkov pogodbenih strank nepremičninskega posla ter podatkov o dejansko prejetih kupninah na posamezno fizično osebo natančno. Vhodni podatki o pogodbenih cenah iz kupoprodajnih pogodb z nepremičninami se namreč pridobivajo od Finančne uprave Republike Slovenije - gre za podatke iz napovedi za odmero davka na promet nepremičnin in s tem za podatke, ki predstavljajo davčno tajnost," so pojasnili na ministrstvu.
Zakaj so se sploh odločili za delno zaprtje? "Ministrstvo za finance je zaznalo primere uporabe podatkov te evidence na način, ki presega namen, za katerega je bila evidenca uvedena," so odgovorili. S tem so okrepili sume, da do zaprtja evidenc prihaja zaradi javne objave nepremičninskih poslov, ki so jih sklepali vplivni posamezniki.
"Zavedamo se, da je eden od glavnih ciljev evidence trga nepremičnin zagotavljanje transparentnosti na trgu nepremičnin, kar pa ne pomeni nujno tudi objavljanje natančne lokacije vsake prodane nepremičnine (in s tem tudi oseb, ki so konkretni posel sklenile). Pri ureditvi javne dostopnosti podatkov evidence trga nepremičnin je potrebno tehtati med javnim interesom in čim večjo transparentnostjo ter na drugi strani varovanimi kategorijami podatkov," so poudarili na ministrstvu.
Društvo novinarjev: povečala bi se korupcijska tveganja
Predlogu novele zakona ostro nasprotujejo tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), "saj je javni vpogled v evidenco trga nepremičnin, vključno z identifikacijskimi podatki o nepremičninah, pomembno orodje novinarjev pri preiskovanju koruptivnih dejanj in okoliščin, ki vodijo v navzkrižje interesov".
Predlog ministrstva bi po mnenju društva tovrstne preiskave tako rekoč onemogočil, s čimer bi posredno prispeval k povečevanju korupcijskih tveganj v državi nasploh in s tem nesorazmerno posegel v javni interes. Podatki o poslih z nepremičninami so ključni za prepoznavanje in odkrivanje korupcijskih tveganj, poudarjajo.
