Nadzorni svet, ki ga vodi Bojan Brank, bo danes po naših informacijah obravnaval domnevno sporna izplačila nekaterim avtobusnim prevoznikom, ki so jih na SŽ najemali za nadomestne avtobusne prevoze. Pri teh naj bi prišlo do številnih nepravilnosti in pomanjkljivega nadzora, zaradi česar naj bi se več zaposlenih že znašlo v disciplinskih postopkih.
Nadomestne avtobusne prevoze so na SŽ v zadnjih štirih letih najemali zaradi številnih zapor prog, ki jih je med posodobitvijo domačega železniškega omrežja obnavljala in nadgrajevala država. V tem času so za približno 100 tisoč avtobusnih prevozov porabili več kot deset milijonov evrov, pri čemer avtobusnih prevoznikov niso izbirali z javnimi razpisi.
Med največjimi prejemniki tega denarja niso največja domača avtobusna podjetja. Ravno nasprotno, če sta Nomago in Arriva kot največja domača prevoznika skupaj prejela manj kot desetino denarja za nadomestne prevoze, so največje zaslužke s SŽ ustvarili majhni prevozniki in samostojni podjetniki.
Milijoni za palčka med avtobusnimi prevozniki
Največ, kar tri milijone evrov, je tako prejelo podjetje Šmitrans, ki je v lasti Ranka Šmitrana. Sekira mu je padla konec leta 2015, ko so v Slovenijo začeli množično prihajati begunci. Po informacijah virov iz SŽ so jih prevažali avtobusi starejšega datuma, ki naj bi jih Šmitrans kupil prav za ta namen. V tem obdobju so podjetju, ki ima deset zaposlenih, posli s SŽ prinesli več kot polovico prihodkov.
Drugi največji prejemnik denarja za nadomestne prevoze je podjetje Temna luna 5. Prav v poslih s tem podjetjem pa se pojavlja največ sumov nepravilnosti, ki jih želijo razčistiti nadzorniki SŽ.
Podjetje Temna luna 5 je palček med avtobusnimi prevozniki. Ima tri zaposlene, sedež pa v eni od zgradb tehnološkega parka v Ljubljani. Še leta 2016 je imelo 97 tisoč evrov prihodkov, za stroške dela pa je porabilo le dobrih tisoč evrov. Nato so mu posli zacveteli, in to prav po zaslugi SŽ.
Samo v zadnjih dveh letih je podjetje Temna luna 5 od SŽ prejelo skoraj dva milijona evrov. Daleč največ od Železničarskega invalidskega podjetja (SŽ-ŽIP), ki ga vodi Vojka Martinčič, vrsto let oseba iz najožjega kroga Silva Berdajsa, predsednika sveta delavcev in generalnega sekretarja sindikata strojevodij.
Temu primerno so zrasli tudi prihodki Temne lune 5. Samo lani je podjetje ustvarilo več kot 700 tisoč evrov prihodkov, približno sedemkrat več kot v letu dni pred tem.
So manipulirali s kilometri?
V poslih med SŽ in Temno luno 5 sta po naših informacijah sporni vsaj dve dejstvi.
Prvič, ni jasno, kako je lahko podjetje v letu dni opravilo za približno 630 tisočakov prevozov s SŽ zgolj s tremi zaposlenimi in petimi avtobusi. To je po ocenah neimenovanega poznavalca avtobusne panoge, s katerim smo se pogovarjali včeraj, domala nemogoče brez manipuliranja s kilometri.
Na SŽ so pojasnili, da "kontrolo nad izvedbo storitev v praksi opravlja železniško osebje in pooblaščeni strokovni delavci SŽ". Po naših informacijah pa so na SŽ šele po razkritju sumov nepravilnosti zahtevali namestitev GPS-sledilcev, s katerimi bodo nadzorovali, koliko kilometrov dejansko prevozijo najeti avtobusi.
Podjetje Temna luna 5 je sicer lani kar 366 tisoč evrov plačalo za različne storitve. To zelo verjetno pomeni, da je za prevoze najemalo še druge avtobusne prevoznike in voznike, s tem pa dejansko imelo vlogo posrednika. To odpira vprašanje, zakaj so SŽ, ki jih vodi Dušan Mes, skoraj petino denarja za vse nadomestne prevoze v zadnjih štirih letih plačali prevozniku, ki za to ni imel na razpolago dovolj lastnih zmogljivosti.
Iz SŽ so nam včeraj sporočili, da "podjetje SŽ-ŽIP ne uporablja posrednikov, saj ima sklenjene pogodbe neposredno z izvajalci storitve". "Vsi izbrani izvajalci imajo lastne zmogljivosti, ki jih izjemoma lahko dopolnijo z drugimi prevozniki, če v času največje sezonske potrebe po avtobusnih prevozih v državi in potrebi po nadomestnih prevozih primanjkuje avtobusov na določenih območjih," so pojasnili na SŽ.
Nekdanja policistka, osumljena sodelovanja pri goljufijah
In drugič, nadzorniki SŽ naj bi preverjali tudi informacije, da je direktorica in lastnica Temne lune 5 Brigita Cvetko v kazenskem postopku, zaradi česar njeno podjetje ne bi smelo poslovati s SŽ.
Kot so nam pojasnili na SŽ, je bila Cvetkova res v kazenskem postopku, a je bil ta leta 2010 ustavljen, za kar da je pridobila ustrezna potrdila. "Podala je tudi potrdilo okrožnega sodišča Ptuj z dne 19. oktobra 2018, da ni v kazenskem postopku," so dodali na SŽ.
A mediji so poročali, da se je lani proti Brigiti Cvetko, nekdanji policistki, in njenima nekdanjima kolegoma začelo sojenje. Tožilstvo jih je obdolžilo skupaj kar 23 zlorab uradnega položaja in pravic. S pisanjem lažnih zapisnikov o prometnih nesrečah naj bi v letih 2008 in 2009 domnevnim zavarovalniškim goljufom pomagali pridobiti več kot 160 tisoč evrov odškodnin.
Tožilstvo je obtožnico vložilo maja 2016, osem let po storitvi prvih domnevnih kaznivih dejanj. Predobravnavni narok pa je sodišče opravilo decembra 2016, torej že v času, ko je podjetje Temna luna 5 opravljalo storitve nadomestnih prevozov za SŽ.
Cvetkova je sicer s SŽ poslovala že pred tem - prek podjetja Prevozi, ki je imelo ves čas težave z blokadami računov in izvršbami upnikov, nato pa ga je očitno ugasnila in leta 2016 poslovanje prenesla na podjetje Temna luna 5. Podjetje Prevozi tako že več kot leto dni nima identifikacijske številke za DDV, kar kaže, da ne posluje.
Zakaj avtobusnih prevoznikov ne iščejo z javnimi razpisi
Da s temi posli očitno ni bilo vse v redu, priznavajo tudi na SŽ. Potrdili so, da je štabna služba za skladnost poslovanja v postopkih "ugotovila posamezne pomanjkljivosti in izdala navodila, ki bodo v poslovni proces implementirana 1. januarja 2019". "Proti zaposlenim, ki niso spoštovali internih pravil in drugih internih aktov podjetja, pa so bili sproženi disciplinski postopki," so pojasnili na SŽ.
Ali in kdo od uslužbencev SŽ se je zaradi teh poslov znašel v disciplinskih postopkih, uradno ni mogoče izvedeti. Po naših informacijah je bil za posle s podjetjem Temna luna 5 in drugimi prevozniki odgovoren Robert Piščanc, strokovni sodelavec v družbi SŽ-Potniški promet. Generalni direktor SŽ Dušan Mes dodatnih izjav o tem ni želel dajati.
Na vprašanje, zakaj na SŽ avtobusnih prevoznikov ne iščejo z javnimi razpisi glede na to, da so državne investicije na železniški infrastrukturi načrtovane za več let vnaprej, so nam na SŽ pojasnili, da "je izvajanje nadomestnih avtobusnih prevozov del storitve obvezne gospodarske javne službe, kar pomeni, da gre za izjemo po zakonodaji o javnem naročanju".
Pojasnili so, da je SŽ-ŽIP že leta 2014 k oddaji ponudb povabila vseh 58 evidentiranih prevoznikov na območju Slovenije. Prejeli so 35 ponudb, z "22 najugodnejšimi in najprimernejšimi družbami pa so sklenili pogodbe". "Pri tem je štabna služba za skladnost poslovanja ugotovila, da skupina SŽ ni bila oškodovana in da so bile pridobljene cene najugodnejše na trgu," so dodali.
Poudarili so tudi, da zaprtja prog niso načrtovana vnaprej, saj da se "začetek gradbenih del pogosto prestavi zaradi izbire izvajalcev v procesu javnega naročanja, ki ga izvaja direkcija za infrastrukturo".
Kakšne ukrepe bo sprejel nadzorni svet SŽ, bo znano danes.
Največji zunanji izvajalci nadomestnih prevozov v EUR brez DDV*
1. Šmitrans d.o.o. (3,1 mio EUR)
2. Temna luna 5 d.o.o. (1,8 mio EUR)
3. Edo Tours Postojna - Uroš Žagar s.p. (1,7 mio EUR)
4. Laris d.o.o. (1,6 mio EUR)
5. Medatours Hakija Kazić (0,96 mio EUR)
6. Nomago d.o.o. (0,87 mio EUR)
7. Venras d.o.o. (0,38 mio EUR)
8. Tajhman turizem d.o.o. (0,3 mio EUR)
9. Kani-Bus d.o.o. (0,28 mio EUR)
10. Arriva Dolenjska in Primorska d.d. (0,08 mio EUR)
*podatki za obdobje 2014-2018; vir: Slovenske železnice
Članek prvotno objavljen na strani siol.net