Kdo je Andrej Šiško, ki vodi oborožene moške

Andrej Šiško, poveljnik oborožene skupine Štajerska varda, je predsednik stranke Zedinjena Slovenija. Lani se je neuspešno potegoval na predsedniških volitvah. Njegov življenjepis je pester, med drugim je zaradi poskusa umora nekaj mesecev preživel za zapahi. Iz arhiva objavljamo življenjepis, ki smo ga pripravili v kampanji za predsedniške volitve.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 3. 9. 2018, 13:54


Necenzurirano prenos
Andrej Šiško
STA

Trenutna funkcija: predsednik društva Hervardi

Izobrazba: inženir informatike


Življenjepis:

Njegov življenjepis je precej pisan. Za rešetkami se je prvič znašel še med služenjem vojaškega roka v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ko naj bi se zapletel v spor s poročnikom.

Med osamosvojitveno vojno je bil poveljnik v teritorialni obrambi, nato pa najbolj znan kot vodja navijaške skupine Viole.

Leta 1992 je pristal v priporu, saj je bil obsojen poskusa umora, nastavljanja eksplozivne naprave pod avtomobil Milana Klementa, pri čemer naj bi mu pomagal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Štirinajst let pozneje je bil pravnomočno obsojen na leto in deset mesecev zaporne kazni. V zapor v Rogozi je odšel septembra 2008, ko so med predvolilnim soočenjem ponj prišli policisti.

Svojih pet minut slave je doživel prav med bivanjem v zaporu. Leta 2009 ga je namreč obiskal predsednik vlade Borut Pahor in ga, v svoji najbrž najbolj bizarni politični epizodi, neuspešno poskušal prepričati, naj njegova Stranka slovenskega naroda ne začne zbiranja podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato. Podpisov mu ni uspelo zbrati.

Šiško je že 14 let prvi mož gibanja Hervardi, ki se za parolami domoljubja, karantansko ikonografijo in teorijami o venetskem izvoru Slovencev odkrito spogleduje z idejami skrajne desnice. Le da so v zadnjih letih svarila pred grožnjo "balkanizacije" Slovenije in Maribora nadomestili pozivi pred "migrantsko nevarnostjo".

V lanski predsedniški tekmi je Andrej Šiško veljal za avtsajderja, ki mu resni politični analitiki niso namenjali pozornosti. Že zaradi dejstva, da mu je uspelo priti v tekmo, kar mu je prineslo nastope na televiziji, je bil njen prvi zmagovalec. Že to pa samo po sebi pove dovolj o političnem sistemu pri nas.


Afere:

  • Leta 1992 je pristal v priporu, saj je bil obsojen poskusa umora: nastavljanja eksplozivne naprave pod avtomobil Milana Klementa, pri čemer naj bi mu pomagal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Štirinajst let pozneje je bil pravnomočno obsojen na leto in deset mesecev zaporne kazni. V zapor v Rogozi je odšel septembra 2008, ko so med predvolilnim soočenjem ponj prišli policisti.

"Protislovenske in Slovencem odkrito sovražne sile, ki celo zanikajo obstoj slovenskega naroda, so v letih po slovenski 'osamosvojitvi' zasedle ali ohranile vse ključne pozicije v politiki, pravosodju, finančnih institucijah, upravi, policiji, šolstvu, zgodovinopisju in drugod."

(Politikis, junij 2013)
"Od takrat, ko sem izvedel, da so na OŠ Martina Konšaka prišli štirje migrantski učenci iz Sirije, hodim po svojo hčerko v uniformi Svobodne Slovenske vojske – Slovenske varde."

(Politikis, januar 2017; opomba: učenci so bili iz Alžirije)
 

Članek prvotno objavljen na strani siol.net