Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je ena najpomembnejših institucij v državi. Njena naloga je pobiranje davkov, prispevkov za socialno varnost, carin, trošarin in drugih dajatev. Pristojna je za skoraj 1,6 milijona prebivalcev Slovenije, ki plačujejo dohodnino, vsa podjetja in druge davčne zavezance. Gre za institucijo z velikanskimi pooblastili in močjo. Tudi zato je pomembno, da se ta moč ne zlorabi v druge, politične ali osebne namene. Da na njeno delo ne pade najmanjši sum pristranskosti. Da v družbi in med ljudmi uživa visok ugled.
Za to je v prvi vrsti odgovoren njen generalni direktor. Predstava, ki jo je včeraj popoldne v državnem zboru uprizoril Ivan Simič, dokazuje, da za ta položaj ni primeren. Svoje zaslišanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19, je namreč Simič izkoristil za nov, do zdaj najbolj brutalen napad na naš medij in njegove novinarje. V hramu demokracije nas je obtožil, da "poslujemo nezakonito" in da "zlorabljamo zakonodajo".
Simič tja ni bil vabljen kot davčni svetovalec ali zasebnik, ampak kot direktor Fursa. S svojega položaja je očital nezakonitosti konkretnim državljanom in davčnim zavezancem. Ni šlo le za blatenje, ki smo ga podpisani pri Simiču že vajeni, ampak za vnaprejšnjo sodbo, ki jo je javno, v državnem zboru (!), izrekel direktor enega najpomembnejših organov. Si predstavljajte, da bi generalni državni tožilec nekega državljana obtožil, da je kriv kaznivih dejanj, ker je "o tem sam pisal po medijih"? Ali pa šefa policije, ki bi poslance prepričeval, da je nekdo kriminalec, ker je to sam že pred leti dokazal kot zasebnik?
Razumemo, da Simič s tem, kot je dejal, "nima nobenih težav". Navsezadnje nas je v svojih odgovorih tako ali drugače omenil vsaj desetkrat. Že na začetku ga je predsednik komisije Robert Pavšič vprašal, zakaj je še kot kandidat za vršilca dolžnosti direktorja hodil po finančnih uradih po Sloveniji. To zgodbo smo konec marca razkrili na necenzurirano.si. Takrat je bil Simič direktor lastne davčnosvetovalne družbe, zato smo ga spraševali o njegovem potencialnem konfliktu interesov. Od Fursa smo takrat pridobili zabeležki dveh njegovih sestankov s takratnim direktorjem Simonom Starčkom v marcu. Medtem ko v obeh dokumentih piše, da sta se s Starčkom srečala na štiri oči, Simič zatrjuje, da je bilo na sestanku prisotnih več uslužbencev Fursa.
Kako je to pojasnil Pavšiču? Da ga ti novinarji "maltrerirajo" že 14 let.
Na neki točki nam je celo očital, da komisijo zanimajo odgovori na ista vprašanja, ki naj bi jih mi pred tem pošiljali Fursu:
In spet govoril o "maltretiranju" novinarjev:
A ponovimo še enkrat: Simič je bil tam kot direktor Fursa. Tam ni bil kot zasebni davčni svetovalec, ki novinarjem piše, da zaradi njihovih objav mokri posteljo. Ki jim pošilja več deset strani dolge anonimke in jim očita njihovo avtorstvo. Ki vlaga tožbe zaradi razžalitev. Ki na sodišču žuga sodnici, da je zdaj on na vrsti za zasliševanje, ker je za to tudi plačal, nato pa z obravnave pobegne. Ki pošilja prijave Fursu in policiji. Ki jim že kot kandidat za direktorja Fursa sporoča, naj "čim prej prično s samoočiščenjem, se spovedo za vse grehe in začnejo novo obdobje v svojem življenju".
Enako so doživljali novinarji tednika Reporter in spletnega medija Oštro:
-> Šef Fursa Ivan Simič zaradi vprašanj o Bojanu Požarju po kavbojsko grozi novinarju
-> Ali bo šef Fursa Ivan Simič pregledal sumljive prihodke svojega prijatelja Bojana Požarja?
Simič je včeraj v državnem zboru pokazal največje možno nespoštovanje do funkcije, ki jo opravlja. Ko je vidno presenečeni Pavšič ugotovil, da Simič ve, kdo v Sloveniji vsako leto plača največ dohodnine, saj ga povabi na kosilo, ga je opozoril na kršitev davčne tajnosti, najbolj "svetega" pravila vsakega davčnega postopka. "Če sem naredil prekršek, mi dajte kazen in gremo naprej," mu je odvrnil Simič.
Prav tako je dokazal, da funkcijo podreja lastnim obračunom in osebnim zameram. Tako je kot direktor Fursa v parlamentu spet govoril o Barbari Rajgelj. Znana intelektualka je med prvim valom epidemije problematizirala dejstvo, da Simič kot član vladne svetovalne skupine za pripravo covid-19 ukrepov o teh istih ukrepih predava na spletnem seminarju in s tem služi. Takrat je Simič "analiziral" poslovanje njenega gostinskega podjetja, mediji SDS pa so jo prikazali kot "kapitalistko" in se zgražali nad njenimi visoki prihodki.
Vse to je sprožila sama, saj ni imela nobene potrebe, da o meni piše karkoli, je pozneje razlagal Simič. Sporočilo je bilo jasno: kdorkoli bo pisal o meni, bo dobil nazaj povračilni udarec. A medtem je Simič pozabil, da ni več zasebni davčni svetovalec, ki se lahko kadarkoli "loti" Rajgljeve, Cirmana ali Vukovićeve. Danes je direktor Fursa, institucije z dostopom do neomejenega bazena podatkov, ki po funkciji ne sme sredi parlamenta javno obračunavati z davčnimi zavezanci. Ali pač? V nekih novih časih, ki jih živimo.
