V petek bo Slovenijo obiskal Viktor Orban. Gre za prvi obisk predsednika madžarske vlade po zamenjavi oblasti, ko je Janeza Janšo, tesnega Orbanovega političnega zaveznika in prijatelja, nasledil Robert Golob. V Cirkovcah se bosta udeležila slovesnosti ob zaključku izgradnje daljnovoda do Madžarske. Tema pogovorov bo tudi zemeljski plin, le da so se vloge med državama v zadnjem letu dni zamenjale.
Na mizi obeh šefov vlad bo namreč znova projekt čezmejnega plinovoda med Slovenijo in Madžarsko. Orban si ga želi že dlje časa. Leta 2020, ko je na oblast prišel Janša, ga je prepričeval, da bi naša država zgradila 70 kilometrov dolgo povezavo od Kidričevega do Pinc. Ta bi Madžarski omogočala, da bi plin iz Rusije prek slovenskega plinovodnega omrežja preprodajala v Italijo, s čimer bi Budimpešta postala eno od osrednjih vozlišč v plinom v srednji Evropi.
Toda po ruski agresiji na Ukrajino so se karte obrnile. Madžarska še vedno potrebuje plinovod iz Slovenije, a zdaj zaradi lastne oskrbe. Ključno vprašanje je, kaj ima lahko od tega naša država.
Preberite še:
Orbanove plinske igre s Slovenijo
Tudi Orbanu ni več do ruskega plina
Slovenija si je sredi meseca dokončno zagotovila vir plina z zahoda. Geoplin je namreč z alžirsko državno družbo Sonatrach podpisal triletno pogodbo o dobavi 300 milijonov kubičnih metrov plina. S temi količinami bo lahko naša država po 1. januarju pokrila tretjino letne porabe. V Slovenijo bodo prišle po plinovodu iz Italije, ki mejo prečka v Šempetru pri Novi Gorici.
V diplomatskih krogih ni skrivnost, da si želijo plin iz Alžirije zakupiti tudi v Budimpešti. Res je, da je Madžarska edina članica EU, ki je po ruski agresiji na Ukrajino ostala v razmeroma prijateljskih odnosih z Moskvo. Orban je v rednih stikih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V zadnjih mesecih sta skupaj usklajevala tudi lastniške operacije v Fortenovi, največjem hrvaškem koncernu, ki ima v lasti Mercator. V njem je imela največji delež ruska Sberbank, v Moskvi pa so ga zaradi sankcij želeli prodati Danielu Jellineku, enemu najbogatejših Madžarov, ki je tesno poslovno povezan z Orbanovim zetom.
Vse to je Madžarski do zdaj omogočalo privilegirani položaj pri dobavah plina. Medtem ko je Rusija zapirala cevi do Nemčije in drugih držav, teh težav na Madžarskem do zdaj niso imeli. Njihova 15-letna pogodba z Gazpromom velja do leta 2036.
Kako veliko cev si je želela Madžarska?
A tudi na Madžarskem raste spoznanje, da po tej vojni na energetskem področju nič več ne bo tako, kot je bilo. Jeseni je tako Orbanova vlada začela glasneje razmišljati o znižanju odvisnosti od ruskega plina. Minister za tehnologijo in industrijo Laszlo Palkovics je že oktobra javno napovedal, da Madžarska leta 2050 ne bo več uvažala plina iz Rusije.
Tu pride na vrsto Slovenija. Kot že omenjeno, Madžarska za dobavo plina z zahoda nujno potrebuje plinovod. Toda Orbanovi načrti so bili do zdaj megalomanski. Plinovod, kot ga je želel za izvoz ruskega plina v Italijo, bi bil namreč za Slovenijo krepko prevelik – in predrag.
Preberite še:
V Slovenijo se vrača plin iz Afrike
Po prvotnih načrtih državne družbe Plinovodi bi njegova zmogljivost znašala 190.000 standardnih kubičnih metrov na uro (Sm3/h), stal pa bi dobrih 90 milijonov evrov. Po Orbanovi ideji bi se pretok novega plinovoda podvojil – na 362.000 Sm3/h. Nova cena: 270 milijonov evrov. To je enako vrednosti nove hidroelektrane na spodnji Savi z vsemi pripadajočimi objekti. Na ministrstvu za infrastrukturo so zaradi tega madžarski želji nasprotovali.
Slovenija ima danes dostop do večjih količin plina iz Afrike, ki bi lahko prek plinovoda s prvotno načrtovano zmogljivostjo prihajal tudi do Madžarske. Ta bi v zameno Sloveniji plačevala tranzitno pristojbino. To bi pomenilo, da bi bila vozlišče Slovenija in ne Madžarska, kot je sprva želel Orban. Že od leta 2013 je načrtovani plinovod na listi evropskih projektov skupnega interesa (PCI), zaradi česar ima prednostno obravnavo pri financiranju.
Bavarci in Hrvati bi gradili plinovod – čez Slovenijo
A ideja o Sloveniji kot vozlišču za alžirski plin - in v bližnji prihodnosti tudi zeleni vodik – marsikomu ni najbolj všeč. V obtoku je tako že načrt konkurenčnega plinskega projekta. Pred dnevi sta namreč avstrijski kancler Karl Nehammer in premier nemške zvezne države Bavarske Markus Soeder obiskala terminal za utekočinjeni naravni plin na otoku Krk. Sestala sta se s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, ki jima je predstavil projekt povečanja terminala. Temu bi sledila še gradnja novega plinovoda od Kvarnerskega zaliva do Bavarske, ki bi v delu prek Slovenije stal 600 milijonov evrov.
Slovenija do zdaj z zakupi plina na Krku ni imela dobrih izkušenj. Poleti se je tako Geoplin kljub prvotno drugačnim političnim zagotovilom hrvaške vlade neuspešno potegoval za tamkajšnje zmogljivosti, ki jih v celoti obvladujejo hrvaška in madžarska energetska podjetja (PPD, Ina, Mol).
Na isti dan, ko bo Slovenijo obiskal Orban, bo minister za infrastrukturo Bojan Kumer po napovedih podpisal solidarnostni sporazum s Hrvaško o preskrbi s plinom. Veljal bo za obe strani. Slovenija bo tako lahko zaprosila Hrvaško za pomoč pri oskrbi in obratno.
Toda že zdaj je jasno, da lahko večje dodatne količine plina v Slovenijo pridejo le iz smeri Italije ali Avstrije, saj domače plinovodno omrežje ne omogoča dobave večjih količin plina s Hrvaške. Dnevna zmogljivost na meji pri Rogatcu namreč znaša le 0,7 milijona kubičnih metrov, medtem ko znaša dnevni vrh porabe na vrhuncu zime v Sloveniji okrog štiri milijone kubičnih metrov. Hrvaška stran bi zato morala nadgraditi še 10 kilometrov manjkajočega plinovoda na trasi Lučko-Zabok in zgraditi kompresorsko postajo, za kar bi potrebovala vsaj tri leta.
