V Sloveniji je epidemija koronavirusa COVID-19 daleč najvišji davek terjala v domovih za starejše občane. Umrlo je 65 varovancev domov, od tega skoraj polovica v Šmarju pri Jelšah. Primere okužb so zabeležili še v petnajstih domovih.
Domovi za starejše so se tako izkazali za daleč najšibkejšo točko obrambe pred epidemijo. Po eni strani je tveganje za okužbe v domovih za starejše že samo po sebi veliko. Povprečna starost varovancev je višja od 80 let. Velika večina je relativno slabega zdravja. Dobre tri četrtine stanovalcev je popolnoma odvisnih od tuje pomoči. Domovi za starejše so bila pogosto žarišča okužb tudi v drugih državah.
Po drugi strani gre za vprašanje odgovornosti. So bile vse odločitve države in drugih pristojnih pravilne? Na Hrvaškem recimo pristojne inšpekcijske službe že preiskujejo dogajanje v domu za starejše v Splitu, kjer se je virus razširil v začetku aprila. Minister za zdravje Tomaž Gantar je včeraj v državnem zboru prst odgovornosti uperil v direktorja doma v Ljutomeru Tomislava Nemca, ker da ni upošteval navodil.
V uredništvu necenzurirano.si smo se zato odločili pridobiti vsa navodila države, ki jih je država od konca februarja dala glede domov za starejše. Ključni dokumenti ministrstva za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, so objavljeni na njegovi spletni strani. Z ministrstva za delo pa so nam na zaprosilo poslali pet navodil in priporočil, sprejetih v obdobju dveh vlad. Pojasnili so še, da gre pri tem za odločitve, ki sodijo na področje zdravstva.
Država za domove ni imela načrta
Iz pridobljenih podatkov je jasno, da država ob širitvi COVID-19 ni imela načrta za zajezitev okužb v domovih. Kronološki pregled namreč razkriva:
1) Da je COVID-19 v domovih izbruhnil kljub temu, da bi ti morali biti zaprti že od 6. marca. Na območjih, kjer je virus pozneje izbruhnil (Šmarje, Metlika), so ga v domove prinesli zaposleni. V nekaterih domovih odprtega tipa niso upoštevali navodil. V Ljutomeru so recimo tudi po prepovedi nudili občanom malice in sprejemali obiske, na kar so opozarjali tudi epidemiologi. Tudi pozneje vodstva "vsaj desetih institucij" po Gantarjevih navedbah v domove niso dovolila vstopiti strokovnim ekipam.
2) Da je ministrstvo za zdravje v prvih dneh mandata Tomaža Gantarja domove dejansko spremenilo v infekcijske klinike. Odredilo je, da se varovancev, pri katerih se sumi na COVID-19, ne bo sprejemalo v bolnišnice, če ne bodo potrebovali bolnišnične obravnave. S tem je domove spremenilo v zdravstvene ustanove, čeprav za to nimajo kadrov. Posamezni domovi namreč nimajo zaposlene niti ene medicinske sestre. Povsem drugače so recimo ravnali na Hrvaškem, kjer so iz domov takoj ob prvih izbruhih okužb premestili vse ogrožene stanovalce. Enako so storili tudi v domu v Trstu, ko se je okužila večina stanovalcev in zaposlenih.
3) Da so se državna navodila in priporočila iz tedna v teden spreminjala. 27. marca je recimo ministrstvo za zdravje domovom odredilo, da morajo prostore razdeliti na tri območja – ločeno za okužene, zdrave in tiste, pri katerih se je pojavil sum okužbe. Že štiri dni pozneje je vlada svojcem stanovalcev priporočila, naj jih za čas epidemije vzamejo domov. 9. aprila je minister za delo Janez Cigler Kralj spet pozval k doslednemu upoštevanju prejšnjih navodil.
Opreme niso imeli, osebje izčrpano
Pri vsem tem velja opozoriti, da so bili domovi v kadrovskem smislu podhranjeni že pred epidemijo. Veliko domov ob izbruhu ni imelo nobene zaščitne opreme, pri njenem razdeljevanju pa so prišli na vrsto šele pozneje. V nekaterih domovih so si morali sami šivati pralne maske, imeli pa so tudi težave pri zagotavljanju zdravstvenega osebja iz lokalnih zdravstvenih domov.
Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je včeraj v državnem zboru predstavila rezultate mednarodne epidemiološke študije, ki med dejavniki tveganja za širjenje COVID-19 v domovih za starejše občane izpostavlja, da v vseh domovih niso imeli na voljo prostorov za izolacijo in ločenih območij. Tako so zaposleni delali z izraženimi simptomi okužbe, včasih tudi v več objektih in brez zaščitne opreme. Ko so dobili opremo, je niso znali uporabljati. Omejene so bile tudi možnosti testiranja. Nekateri izmed navedenih dejavnikov tveganja so se kot pomanjkljivost izkazali tudi v slovenskih domovih za starejše.
Minister Gantar je včeraj pred poslanci branil odločitve, vezane na domove za starejše. Poudaril je, da bi s selitvami stanovalcev preveč obremenili bolnišnice. "Vsak, ki je potreboval bolnišnično zdravljenje, ga je imel. Vsak, ki je okužen s koronavirusom, ne predstavlja bolnika. Čisto vsak starostnik ni primeren za intenzivno terapijo ali podporo dihanju. Za številne bolnike je premestitev tudi dodatni stres," je dejal Gantar.
Toda prostora v bolnišnicah je zdaj dovolj. Število bolnikov na intenzivni negi praktično ne narašča že od konca marca, ko je epidemija dosegla vrhunec, od prejšnjega tedna pa celo že upada. Tudi pričakovanega drugega vala okuženih, ki bi do konca obremenil bolnišnice, zaradi samodiscipline ljudi in omejevalnih ukrepov nikoli ni bilo. V vsaj dveh mestih, Šmarju in Ljutomeru, so bili na voljo nadomestni objekti za del stanovalcev, a pristojni za selitev niso prižgali zelene luči. Šele v začetku tedna je država odločila, da se bo 40 varovancev ljutomerskega doma preselilo v bolnišnico na Ptuj.
Kakšna je bila torej kronologija odločitev v zadnjih dveh mesecih?
Šarčeva vlada zapre domove
Janševa vlada spremeni domove v infekcijske klinike
"Vzemite sorodnike domov"
Ko imajo v domovih vsega dovolj
Odziv ministrstva za delo
Od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo danes prejeli odziv na navedbe, da je vlada svojcem stanovalcev v začetku aprila priporočila, naj jih za čas epidemije vzamejo domov, 9. aprila pa da je minister za delo Janez Cigler Kralj spet pozval k doslednemu upoštevanju prejšnjih navodil.
"Poudarjamo, da Vlada RS tega priporočila uradno ni nikoli sprejela ali poslala izvajalcem institucionalnega varstva. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podalo svoj odziv na možnost, ki jo imajo svojci in stanovalci, da se za čas epidemije vrnejo v domačo oskrbo. Pri tem je ministrstvo sporočilo, da je treba odločitev o sprejemu družinskih članov v domačo oskrbo sprejeti z vso resnostjo in zavedanjem, da svojih družinskih članov v času epidemije ne bodo mogli pripeljati nazaj v dom. Poudarili smo tudi, da naj bo to skupna odločitev tako svojcev kot stanovalcev, saj domovi za starejše predstavljajo stanovalcem njihov dom, kjer jim je nudena tako zdravstvena nega kot tudi vse ostale storitve oskrbe," so sporočili z ministrstva.
