Po nedeljskem referendumu, na katerem so volivci s 87 odstotki glasov in ob rekordni udeležbi nasprotovali spremembam zakona o vodah, sta Janševa koalicija in njena vladajoča stranka utrpela nov udarec. Kandidat za ustavnega sodnika Janez Kranjc namreč na tajnem glasovanju v državnem zboru ni dobil večine glasov.
Gre že za šestega kandidata za ustavnega sodnika, ki ga je neuspešno predlagal predsednik republike Borut Pahor. Že lani je Pahor poslancem predlagal izrednega profesorja z evropske pravne fakultete Anžeta Erbežnika, pravnega filozofa Andraža Terška in vrhovno sodnico Barbaro Zobec. Prva dva nista dobila večinske podpore v državnem zboru, Zobčeva pa je pred glasovanjem odstopila od kandidature.
V začetku leta je zato Pahor vodjem poslanskih skupin predstavil tudi možni kandidaturi generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada in okrožnega sodnika Zlatana Dežmana. Ker tudi zanju ni dobil podpore, je nato sporočil, da za kandidata predlaga Kranjca.
Kakšne so možnosti za novo večino v državnem zboru?
Današnje glasovanje je znova pokazalo, da koalicija v parlamentu nima več stabilne večine. V zadnjih mesecih ji je dvakrat zmanjkal en glas za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Aprila pa je kar 46 poslancev glasovalo proti zakonu o ustanovitvi dveh "super agencij", ki je bil eden ključnih za Janšo.
Neizvolitev Kranjca še krepi ugibanja o tem, da bi lahko opoziciji v prihodnjih tednih uspelo v parlamentu oblikovati novo večino, s katero bi lahko izglasovala konstruktivno nezaupnico Janševi vladi. Kdo ni podprl Kranjca in ali so bili to poslanci DeSUS, ni znano, saj je bilo glasovanje tajno. Veliko bo jasno že v prihodnjih dneh, ko si bodo po vrsti sledila glasovanja o zakonu o demografskem skladu, ki je ključnega pomena za DeSUS, o zakonu o nalezljivih bolezni, za katerega sprejetje koalicija po vetu državnega sveta potrebuje 46 glasov, in novem ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču, ki ga je uradno predlagala NSi.
Za opozicijo je pomembno tudi dejstvo, da s Kranjčevo neizvolitvijo sestava ustavnega sodišča ostaja ista. S Kranjčevim imenovanjem bi se namreč na ustavnem sodišču okrepila skupina nazorsko desno usmerjenih ustavnih sodnikov, ki so naklonjeni aktualni vladi. Med njimi sta najbolj izrazita Klemen Jaklič in Marko Šorli, pri čemer bi lahko Kranjc z avtoriteto dolgoletnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti v pomembni meri vplival na odločanje nekaterih ostalih ustavnih sodnikov, tudi predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza.
Preberite še:
Pahorjev kandidat za "uravnoteženje" ustavnega sodišča po meri desnice
Ustavno sodišče se je sicer v času epidemije izkazalo za zadnji branik zakonitosti in ustavnosti. V začetku junija je ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. To pomeni, da so bili neustavni tudi policijska ura, prepoved zbiranja, prepoved prehajanja občinskih meja in nekateri drugi ukrepi. Za večino točk v odločitvi je glasovalo pet ustavnih sodnikov: Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Marijan Pavčnik. Proti pa so bili Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa in Marko Šorli. Nekatere točke so sprejeli soglasno. Zavrnili pa so predlog, da bi ustavno sodišče po sprejetju odločbe enako obravnavali vse kršilce odlokov, torej tudi tiste, ki so že plačali globo.
71-letni Kranjc je zaslužni profesor na ljubljanski pravni fakulteti in upokojeni predavatelj rimskega prava. Velja za izrazito desno usmerjenega pravnika, ki prihaja iz vplivnih katoliških krogov. Opozicija mu je očitala, da ima izrazito konservativen pogled na osrednja družbena vprašanja in da ima antične nazore o družbenem napredku.
Preberite še:
Gospod Pahor, kje ste bili leta 2021? #kolumna
Kritiziral obsodilno sodbo proti Janši
V javnosti se je redko oglašal glede aktualnih vprašanj. To lastno pravilo je prekršil leta 2014, ko je v reviji Pravna praksa objavil članek, v katerem je kritiziral obsodilno sodbo proti Janezu Janši v zadevi Patria. "Žal sodba v zadevi Patria kljub dolžini in natančnosti ne uspe prepričati v temeljni točki: možnosti, da je bilo dejanje storjeno, ne podkrepi z jasnim dokazom," je zapisal v članku, ki ga je naslovil z latinskim rekom "In potem te sodnik obsodi". Kot je znano, je ustavno sodišče istega leta razveljavilo obsodilno sodbo v zadevi Patria.
Precej bolj odkrito Kranjc zagovarja svoja prepričanja stran od oči javnosti. Po naših informacijah je Kranjc kot izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) nasprotoval izjavi za javnost njene komisije za človekove pravice, ki je lani novembra opozorila na težave, s katerimi se Slovenija sooča v času pandemije. Vladi je očitala zlorabo pandemije, neustreznost komunikacije, netransparentnost pri nakupu medicinske opreme in poizkuse privatizacije zdravstva. Pod izjavo sta se podpisala predsednik komisije za človekove pravice SAZU Tine Hribar in podpredsednica Renata Salecl. Kranjc naj bi ugovarjal, da komisija in SAZU nimata pristojnosti za dajanje takšnih mnenj.
Sogovorniki iz pravnih krogov, ki se ne želijo javno izpostavljati, vedo povedati precej tudi o Kranjčevih stališčih do problematike izbrisanih, migrantov in polpretekle zgodovine, ki so bolj ali manj enaka stališčem slovenske desnice. Leta 2019 je Kranjc sodeloval pri pripravi publikacije Študijskega centra za narodno spravo o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine. Posvečena je bila Lovru Šturmu, nekdanjemu ustavnemu sodniku in ministru za pravosodje v prvi Janševi vladi. Kranjc je za publikacijo spisal uvodni prispevek, posvečen Šturmovi 80-letnici. Leta 2007, ko je bil Šturm minister za pravosodje, je Kranjc postal predsednik sodnega sveta, ki ga je vodil do leta 2010.
Med razpravo o Kranjcu je prišel na plano tudi dogodek iz leta 2014, ko je Kranjc pokazal omalovažujoč odnos do študentov, študentk in nepedagoških delavcev. Na seji senata Univerze v Ljubljani je namreč nasprotoval predlogu, da bi nepedagoški delavci sodelovali pri volitvah dekana oziroma rektorja. Ob tem se je spraševal, "ali bodo na veterinarski fakulteti, ki ima hleve, tudi ti volili".
