Hrvati aretirali enega največjih dolžnikov NLB

Zakaj slovensko-bosanskega poslovneža, za katerim je ostalo več deset milijonov evrov dolgov do naše največje banke, preiskuje hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala?

Avtor: Tomaž Modic / Primož Cirman
ponedeljek, 9. 3. 2020, 05:55


Na mejnem prehodu Obrežje so hrvaški policisti pred tremi tedni aretirali slovenskega državljana. Prijeli so ga v preiskavi tihotapljenja tobaka. Sumijo ga, da je hrvaški proračun oškodoval za več kot enajst milijonov evrov.

Hrvaška policija je potrdila, da gre za Samida Braca Osmanovića, nekoč enega od največjih trgovcev z železom in naftnimi derivati pri nas, ki je zdaj v osebnem stečaju. 

Vpleten je bil v več domnevno spornih poslov, zaradi katerih je moral že večkrat na zatožno klop, dve leti pa je preživel tudi v priporu. Za njim je ostalo več deset milijonov dolgov do Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jih je prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. 

Za poslovnimi aktivnostmi 65-letnega poslovneža se je v zadnjih letih izgubila sled. Na sodiščih je govoril, da prejema minimalno plačo. V vmesnem času je očitno deloval na Hrvaškem in v BiH.

Kupili 111 ton tobaka

tobak, zaseg, sečovlje
Tobak. Fotografija je simbolična.
PU Koper

Policija v Zadru je tako razkrila, da je Osmanović skupaj z več drugimi osebami, večina je hrvaških državljanov, osumljen nezakonite preprodaje tobačnih izdelkov. V središču preiskave je njegovo podjetje Vanon, ki je leta 2017 od več dobaviteljev iz Evropske unije kupilo za 111 ton tobaka, a nanj ni obračunalo in plačalo davkov. S tem naj bi hrvaški proračun prikrajšalo za devet milijonov evrov trošarin in 2,3 milijona evrov davka na dodano vrednost.

Po besedah odvetnika Mirka Bandlja, ki zastopa Osmanovića v kazenskih postopkih, so ga hrvaški organi kmalu po aretaciji izpustili na prostost.

Preiskavo proti tihotapcem tobaka že od leta 2018 vodi hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok). Po njihovih ugotovitvah je desetčlanska skupina, med katerimi je bil Osmanović, med novembrom 2017 in junijem 2018 kupovala, prevažala, skladiščila, pripravljala za prodajo in prodajala večje količine tobaka. Iz Slovenije naj bi ga na Hrvaško tudi tihotapili z lažno dokumentacijo.

Znanec iz afere Montavar

Osmanović je eden največjih dolžnikov NLB. Slovenski javnosti je najbolj znan iz afere Montavar Metalna Nova. Gre za enega nekdanjih paradnih konjev mariborske težke industrije, ki je leta 2012 končala v stečaju.

Za Montavar Metalna Novo, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in vgradnjo hidromehanskih delov, turbin in opreme za termoenergetske objekte, je bila pogubna naložba v sarajevsko družbo Bosnaputevi. Leta 2010, že v času gospodarske krize, jo je odkupila od Osmanovića, na kar naj bi lastnika Montavarja Gorana Mladenovića napeljali v NLB. Kot se je izkazalo pozneje, je Mladenović kupil mačka v žaklju, nase pa prevzel kar za 30 milijonov evrov novih obveznosti do skupine NLB.

Necenzurirano prenos
Za poslovnimi aktivnostmi 65-letnega poslovneža se je v zadnjih letih izgubila sled.
google

Glavno vlogo v tej aferi sta imela dva nekdanja vodilna bančnika iz mariborske podružnice NLB – Borut Rataj in Albin Turk. Zaradi spornih poslov, povezanih z Montavarjem, je bil Osmanović leta 2015 obsojen na devet let zapora. To je bila dotlej najvišja dosojena kazen za gospodarski kriminal v zgodovini Slovenije.

Sodišče ga je v tretje oprostilo 

Sodba je bila kmalu zatem razveljavljena. Maja 2016 je bil Osmanović ponovno obsojen, a le na tri leta zaporne kazni. Za zapahe mu ni bilo treba, saj je pred tem dve tretjini kazni že preživel v priporu. Leta 2018 je sodišče sodbo znova razveljavilo, tako da se je začelo novo, že tretje sojenje. 

Končalo se je pred tednom dni. Osmanovića pa je okrožno sodišče v Mariboru oprostilo vseh očitkov. Pritrdilo mu je, da so sporne posle dirigirali bančniki iz mariborske centrale NLB. Na sodišču je sicer Osmanović zatrjeval, da je moral po odobritvi posojilo pri NLB v gotovini plačati še tri milijone evrov “nekim hrvaškim generalom”. Njihovih imen ni razkril.