Minister za zdravje Tomaž Gantar je danes po naših informacijah na vlado poslal predlog za takojšnje popolno zaprtje vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti za obdobje štirinajstih dni. To bi pomenilo tudi popolno zaustavitev velike večine domače industrije.
Pričakovati je, da bo Gantarjev predlog sprožil ostre razprave znotraj vlade, ki bi morala po načrtu v sredo popoldne odločati o sproščanju nekaterih ukrepov, za kar si najglasneje prizadeva minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Vladni govorec Jelko Kacin je tako danes napovedal, da bo sproščanje ukrepov odvisno od tega, ali bo prišlo do sprememb glede povprečja okuženih po pokrajinah oziroma zasedenih bolniških posteljah. "Danes bo precej odpustov, če se bo število zasedenih postelj znižalo pod 1200, bo vlada razpravljala o morebitnem sproščanju ukrepov, v nasprotnem primeru bo ukrepe najverjetneje podaljšala," je dejal Kacin.
Sproščanju ukrepov nasprotujejo na Gantarjevem ministrstvu. Tam naj bi bili zaskrbljeni nad projekcijami, po katerih bi lahko večja sprostitev življenja med božično-novoletnimi prazniki že januarja dokončno spravila na kolena domače bolnišnice. Gantarjev predlog prihaja v času, ko Slovenija pri epidemiji stopica na mestu. Kljub "lockdownu" število aktivno okuženih že tri tedne ne pada in se giblje pri okrog dvajset tisoč. Tudi pritisk na bolnišnice na pojenja.
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so za to v največji meri krive okužbe na delovnih mestih, ki po analizi, opravljeni na podlagi epidemioloških anket, predstavljajo četrtino vseh okužb. Tudi po ugotovitvah dr. Žige Zaplotnika s fakultete za matematiko in fiziko imajo ljudje v povprečju največje število stikov v službah. Medtem ko je bilo v spomladanskem "lockdownu" doma približno 70 odstotkov ljudi, jih zdaj toliko dela. Vse bolj jasno postaja tudi, zakaj. Zaposleni namreč hodijo v službe, četudi imajo simptome covid-19, saj jim v nasprotnem primeru – drugače kot v Avstriji ali Nemčiji - pripada le 80 odstotkov plače (brez povračila stroškov prehrane in prevoza).
Trditvam, da so delovna mesta glavni vir okužb, nasprotujejo tako predstavniki gospodarskih organizacij kot Počivalšek. Ti izpostavljajo, da so podjetja poskrbela tako za varno delovno okolje in zaščito zaposlenih, kot tudi za njihovo varno preživljanje odmorov. Sklicujejo se na lastne analize in raziskave, ki kažejo, da delovna mesta še zdaleč niso glavni vir okužb, zato pozivajo vlado, da dovoli poslovanje podjetij pod strogimi pogoji in nadzorom njihovega spoštovanja. Isti dan, ko je NIJZ objavil analizo širjenja okužb, je sicer infektologinja Mateja Logar poudarila, da "po njenem mnenju na tej točki ni smiselno zapirati industrije". Po njenem bi bilo treba le poskrbeti, da se okužbe ne širijo v prostorih, kjer se ljudje v podjetjih srečujejo in pozabljajo na razdaljo, predvsem med odmori, v garderobah ...
Pri tem velja opozoriti, da v Sloveniji za prijavo okužb na delovnem mestu velja drugačen režim kot v drugih državah. Podjetja morajo tako zaposlenemu, ki se dokazano okuži v službi, izplačati sto odstotkov plače, tega denarja pa jim država ne povrne. Toda pri tem mora zaposleni izpolniti obrazec, ki se uporablja za prijavo poškodb na delu. V njem mora natančno navesti datum in uro okužbe. Prav to bi lahko bil ključni razlog, da je uradna statistika okužb v podjetjih zelo nizka.
"Glede na številke je očitno, da trenutni pristop k zajezitvi epidemije še ne deluje najbolj učinkovito in ne prinaša želenih rezultatov. Zato bom pozval k razmisleku o spremembi strategije," je pred časom napovedal Počivalšek, ki je prejšnji mesec na vladi izgubil spopad z Gantarjem pri odločanju o zaprtju javnega življenja. Toda pritisk na Gantarja raste. Že v petek se je Janša s predstavniki trgovinske zbornice pogovarjal o možnem odprtju trgovin z oblačili in obutvijo. Obrtna zbornica je vladi že predlagala takojšnje odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov, kemičnih čistilnic, trgovin, avtopralnic, cvetličarn in vrtnarij. Ali in kakšna je še moč Gantarja v Janševi vladi, bo tako znano v sredo.